Jan Zobec je nekdanji ustavni sodnik, danes član vrhovnega sodišča in eden najeminentnejših sodnikov v Sloveniji, ki pa ima, kot kaže, večkrat težave z varnostnim osebjem na sodiščih.
Sporni dogodek je v pismu, ki ga je naslovil na Vlada Horvata, opisal takole: »Danes sem v prostorih sodišča doživel fizični napad policista, ki me je med dvigalom in stopniščem dohitel ter trdo prijel za nadlaket, me pri tem tudi verbalno poniževal in žalil ter me odvlekel proti vhodu v sodno stavbo – vse samo zato, ker nisem ponižno vstopil in se podvrgel natančnemu osebnemu pregledu, ampak sem odločno zakorakal proti dvigalu. V rokah sem držal ključ svoje sobe, ki ga je zaznal detektor in zazvonil (kot zazvoni vsakokrat, ko grem skozi stranski vhod – vhod za »služinčad«, pa se za to nihče ne zmeni), jim ga ob vstopanju pokazal in povedal, kdo sem. Pa vendar se je policist pognal za menoj in me nekje med dvigalom in stopniščem dohitel ter uporabil prisilne ukrepe.«
Protokol
Uslužbenci vrhovnega sodišča lahko brez pregleda in identifikacije v zgradbo vstopajo skozi stranski vhod. Sodnik Zobec je tokrat zaradi slabega vremena uporabil glavni vhod, na katerem je obvezen varnostni pregled, zaradi česar je nastal zaplet. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je le dan po tem izdal odredbo, v skladu s katero je vrhovnim sodnikom in sodnicam dovoljen vstop v sodno stavbo brez dodatnega preverjanja od 13. decembra, jutri pa se bodo na temo varovanja sestali predstavniki ministrstva za pravosodje, uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, vrhovnega, višjega in okrožnega sodišča v Ljubljani.
Podpora ustavnih pravnikov
Glede dogodka so svoje mnenje v pismu izrazili tudi trije priznani ustavni pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič, ki so med drugim zapisali: »Prav vseeno je, če bi šel sodnik Zobec kar mimo policaja. Vstopil je v stavbo, kjer deluje kot vrhovni sodnik Republike Slovenije (sic!). To je institucija, ki bi morala biti za predstavnika izvršilnega organa – varnostnika/policista – nedotakljiva (!); v institucionalnem, kaj šele v osebnem smislu. To seveda ne pomeni, da gre pri sodniku za nadčloveka – gre za njegov ustavni status! Očitno je, da je bilo ravnanje varnostnika/policista povsem, absolutno in nespregledljivo nevzdržno, totalitarno, nasilniško, arbitrarno in zavržno – totalni eksces mentalitete in tehnike policijske države.«
Zobcu neprijazni varnostniki
Sodnik Zobec se ni prvič znašel v težavah z varnostnim osebjem sodišča. Lani je namreč še kot ustavni sodnik želel kolegicama iz tujine razkazati stavbo vrhovnega sodišča, a so mu omogočili le ogled dvorane za kazenske postopke, vhod v dvorano za civilne postopke naj bi mu onemogočili, varnostniki pa so ga skupaj z gostjama neprijazno pospremili iz stavbe. Sledilo je dopisovanje in razčiščevanje s takratno podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betteto, ki mu je med drugim namenila tudi naslednje besede: »Znana je anekdota o generalu v civilni opravi, ki ga vojak na straži, ki ga ni poznal, ni pustil v zgradbo. Ko je prišel njegov nadrejeni, ga je oštel, češ, kako vendar ne pozna generala, general pa je vojaka pohvalil, da je ravnal edino prav. Pravila so za vse enaka, za vojake in generale, ali se motim?«
