Ker so se zvišale plače zaposlenim v domovih za ostarele, se bodo zvišale cene že tako drage oskrbe. Bomo za ostarele v prihodnosti skrbeli le še doma?
Profimedia
Položnice za oskrbo bodo višje.
Demografski podatki kažejo, da bo prihodnosti v Sloveniji vedno več starih ljudi. Sistem oskrbe, ki je v veljavi zdaj, ima številne pomanjkljivosti. Domovi so polni, čakalne dobe dolge, cena oskrbe pa visoka. Res je, da je cena odvisna od tega, kakšno raven oskrbe oskrbovanec doma potrebuje, a vse bolj pogosti so primeri, ko pokojnina oskrbovanca ne zadostuje za pokritje mesečnega računa in morajo znatna finančna sredstva prispevati tudi svojci. Povprečna pokojnina znaša okoli 620 evrov, medtem je treba za standardno oskrbo v javnem zavodu plačati 555 evrov, v zasebnem pa krepko čez 650 evrov.
Visoki stroški dela
Radio Krka
Zakon o dolgotrajni oskrbi pripravlja ministrstvo za zdravje.
Več kot 60 odstotkov stroškov v domovih za ostarele predstavlja strošek dela, torej plače zaposlenih. Vlada je pred meseci podpisala novo kolektivno pogodbo s sindikati in omogočila zvišanje plač, ki ga bodo s plačevanjem višjih položnic morali pokriti oskrbovanci in njihovi sorodniki. Prvi izračuni kažejo, da naj bi se cene v povprečju zvišale za dva odstotka, kar pomeni, da bodo položnice višje do 20 evrov.
Kritično do novega zakona
Vlada sicer pripravlja zakon, ki naj bi na novo postavil temelje dolgotrajne oskrbe, a je prvi predlog naletel na hude kritike. Med kritiki je tudi ministrica Anja Kopač Mrak, ki meni, da ureditev, v kateri bi oskrba primarno slonela na pomoči družine, ni najbolj primerna. Poleg tega jo je zmotilo, da zakon ne ureja področja financiranja oskrbe. Nezadovoljstvo s predlogom zakona so izrazili tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, kjer obžalujejo, da niso bili prek izhodišč v javno obravnavo dani predlogi za ključna vprašanja, med katerimi je na prvem mestu financiranje. Ministrica Milojka Kolar Celarc je sicer med možnimi predlogi za financiranje dolgotrajne oskrbe navedla novo dajatev v višini 2,55 odstotka od zavarovalne osnove.
Rešitev pred nosom?
V sredo je v Bruslju nagrado državljan Evrope prejel program Starejši za starejše, katerega pobudnica je Mateja Kožuh Novak. V okviru programa starejši prostovoljci pomagajo tistim ostarelim, ki so pomoči potrebni. Kljub dobremu odzivu in velikem potencialu pa program zaradi pomanjkanja sredstev še ni uspel zaživeti v celoti. Čeprav ga izvajajo prostovoljci, bi za potne in ostale stroške po besedah Kožuh Novakove potrebovali milijon evrov letno. »Najdražje v Sloveniji je umiranje v bolnišnici. Če nekoga zanemariš, pristane v bolnišnici in umira v bolnišnici. To bi radi dopovedali politikom in strokovnjakom,« pravi Kožuh Novakova.
Radio Krka
