Mnogi v teh dneh opazujejo, kako naše nebo preletavajo ptice selivke, ki zapuščajo Evropo in hitijo v toplejše kraje Afrike.
Gregor Bernard
»Kako lep vodomec!« so bili navdušeni gosti
Ob evropskem dnevu opazovanja ptic je dolenjska sekcija društva za opazovanje in proučevanje ptic povabila na organiziran krajši sprehod in spoznavanje ptic, ki je bilo v enem največjih mokrišč na Dolenjskem, v Zdravcih v šmarješki občini. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi obročkovalno postajo.
Gregor Brenard
Obročkanje je zbranim prikazal Jože Gračner
Lidija Markelj
Gregor Bernard, predsednik dolenjske sekcije DOPPS
25 MILIJONOV JIH POBIJEJO
Kot pravi predsednik dolenjske sekcije Gregor Bernard, po poklicu arhitekt, sicer pa velik ljubitelj narave in tudi ljubiteljski fotograf, je namen takšnih vsakoletnih srečanj ne le opazovanje ptic, ampak tudi opozarjanje na problematiko nepotrebnega ubijanja ptic na območju Sredozemlja. Letno tu pokončajo 25 milijonov ptic selivk, od tega več kot dva milijona na območju Balkana – za hrano oziroma hobi. Lov na ptice selivke poteka zlasti ob spomladanski in jesenski selitvi.
VIDELI VEČ KOT 55 VRST PTIC
Zanimivo je bilo videti tudi obročkanje, saj ga je zbranim predstavil Jože Gračner, obročkovalec z licenco. V svoje mreže, ki jih je nastavil že dan prej – največ ptic se namreč seli ponoči, privablja pa jih tudi z zvočnimi posnetki –, je ulovil večinoma ptice na jesenski selitvi, Nekaj pa je bilo tudi ptic, ki se v Zdravcih zadržujejo vse leto. Skupno jih je bilo nekaj več kot 80.
Najštevilčnejše selivke so bile penice, med njimi je bilo največ bičjih trstnic in črnoglavk. Največ zanimanja je kot običajno požel barviti vodomec, najprikupnejše pa so bile gotovo dolgorepke.
Dolenjska sekcija DOPPS je bila ustanovljena leta 2014 in šteje okrog 40 članov. Vsako leto beležijo podatke o vrstah ptic na terenu in jih sporočajo v centralni register.
POKAZATELJI OHRANJANJA NARAVE
V Evropi je danes znanih več kot petsto vrst ptic, v Sloveniji so jih našteli 388, na Dolenjskem pa so jih do zdaj po Bernardovih besedah evidentirali več kot sto, kar je veliko. Očitno je življenjski prostor dovolj raznolik in primeren habitat za mnoge, je pa res, da so prav ptice odlični indikatorji ohranjanja narave. Sporočajo nam, kakšno je stanje v okolju, saj se na različne okoljske spremembe mnoge hitro odzovejo. Tako nekatere vrste izginjajo.
»Najbolj ogrožene so ptice, ki so vezane na kulturno krajino,« pravi Bernard. Na Dolenjskem je to nedvomno srakoper, ki je bil nekoč zelo pogosta ptica zlasti na Šentjernejskem polju, zdaj pa se borijo za njegovo ohranitev. Podobno ogrožen je tudi kosec, ki živi na travnikih in gnezdi na tleh – zaradi zgodnje in pogoste košnje bo težko preživel in danes ga je videti le še v Jovsih. Nič kaj bolje se ne godi travniškim prepelicam in poljskim jerebicam, saj njihov življenjski prostor (grmičevje) izginja. Kot pravi Bernard, so v naših krajih že izginile južne postovke.
A mnoge vrste ptic so na Dolenjskem v porastu. Mednje spadajo na primer bele štorklje, ki živijo blizu ljudem in skorajda že na vasi. So koristne, ker jedo voluharje. Tudi vran je vse več, zlasti v mestih, saj se hranijo tudi s človeškimi odpadki in jim zato hrane tu ne manjka. »Vsaka ptica je za nekaj koristna, in če izgine v nekem okolju, to kaže na spremembe, ki jih po navadi povzroči človek,« meni Bernard, ki poudarja, da želijo v društvu za opazovanje in proučevanje ptic deliti navdušenje in znanje o pticah tako z otroki kot tudi odraslimi, zato izvajajo številna izobraževanja, izlete in druge dogodke.
Lidija Markelj
