Boško Šrot, ki je bil obsojen v dveh zadevah, zadevi Istrabenz in zadevi spornega financiranja prevzema - je na vrhovnem sodišču tokrat izpodbijal slednjo obsodbo za zlorabo položaja, v kateri je bila obsojena tudi pravna oseba Atka-Prima.
Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.
Okrožno sodišče ga je novembra 2014, ko je že prestajal skoraj šestletno zaporno kazen v zadevi Istrabenz, obsodilo še na štiri leta in dva meseca zapora zaradi zlorabe položaja. Višje sodišče mu je nato kazen znižalo na tri leta in deset mesecev, skupno enotno pa določilo pri devetih letih in petih mesecih.
Pritožil se je še na vrhovno sodišče, ki je letos poleti sklenilo, da uveljavljene kršitve niso podane, zahteve pa so vložene tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Sprememba sodbe
"Vlagatelji so v zahtevi za varstvo zakonitosti predlagali, naj vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe oz. naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, in sicer pred povsem spremenjenim senatom," so pojasnili na sodišču.
Vrhovni sodniki pa so ugotavljali, da je bil Šrot v tej zadevi na čelu koncernske družbe Atka-Prima, bil pa je tudi direktor Pivovarne Laško. Strinjali so se s presojo nižjih sodišč, da bi moral uresničevati ne le interese gospodarskih družb, ki ju je neposredno vodil, temveč tudi interese tistih odvisnih družb - članic koncerna, ki jih sicer ni neposredno vodil, jim je pa dajal navodila za poslovanje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je bila sprememba obtožnice na glavni obravnavi glede obsojenca dopustna, saj je bila skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno)sodni praksi. "Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da obramba ni izkazala materialnopravne pomembnosti predlaganega dokaza," so še navedli.
