Sporazum Ceta med Kanado in EU je včeraj, kljub velikemu nasprotovanju javnosti stopil v veljavo.
Reuters
Ceta je v četrtek stopila v začasno veljavo, še preden bi jo lahko potrdili lokalni in nacionalni parlamenti.
Sporazuma se je zaradi nedostopnosti njegove vsebine za javnost in celo močno omejenega vpogleda vanj s strani poslancev, prijel naziv tajni sporazum. Kar že samo po sebi zbuja dvome v to, da je vsebina v interesu prebivalcev EU.
To, da vsebuje številne problematične dele, se je pokazalo ob razkritjih glede sorodnega sporazuma TTIP (med ZDA in EU), kjer so mimo uradnih kanalov pridobljeni dokumenti razkrili, da želijo v EU vpeljati izdelke, ki so pri nas prepovedani (s klorom umiti piščanci, rakotvorno govedino, ogrožena zasebnost na internetu, delavske pravice ipd.).
Reuters
Na enem izmed protestov proti tajnim sporazumom so protestniki opozarjali tudi na možnost uporabe kloriranih piščancev v EU v primeru sprejema teh sporazumov.
Korporacije pred državami in ljudmi
Sporazum Ceta še ni stopil v popolno veljavo. Preden bo začel veljati ga morajo potrditi še nacionalni in nekateri lokalni parlamenti držav članic, kar bi znalo trajati še nekaj let. Od četrtka tako že velja odprava carin in drugih dajatev za večino blaga in storitev med EU in Kanado. V veljavo pa še ni stopil najbolj sporni mehanizem ICS, prek katerega bi lahko korporacije tožile države, ko bi menile, da so ogroženi njeni dobički. V praksi to pomeni, da bi lahko korporacija tožila Slovenijo, ker ima uzakonjen plačan prevoz na delo, malico in minimalno plačo, ker omejujejo njene dobičke.
To se je že zgodilo v Egiptu, ko je sprejel ukrep, da bo na nacionalni ravni dvignila raven minimalne plače (ki je veljal za vsa podjetja enako), ga je podjetje Veolia leta 2012 tožilo zaradi vpliva nacionalne delavske zakonodaje na njegov bodoči profit.« Države si zaradi takšnih zastraševalnih učinkov v prihodnje niti ne bi upale sprejemati zakonodaje, ki bi šla na škodo korporacij.
Močan interes Kanade je pri gensko spremenjenih organizmih. Po mnenju Andreja Gnezde, koordinatorja koalicije proti tajnim sporazumom, je želja Kanade, da bi napadla EU zakonodajo na tem področju. »Tu se skriva njihov velik ekonomski interes, pred leti so ne povsem uspešno s tem že poskusili pred svetovno trgovinsko organizacijo,« opozarja Gnezda.
Obenem pa bi lahko sprejem sporazuma znižal tudi evropske standarde glede kemičnega pranja, kloniranja živali, uporabe rasnih hormonov, varnosti prehrane, okolja in podobnega.
Nedemokratične prakse EU
Ni presenetljivo, da zato veliko število ljudi nasprotuje sporazumu, ki gotovo ne bi bil sprejet, če bi o njem izvedli referendum. Da ne bi bil sprejet, bi bilo dovolj nasprotovanje na referendumu v samo eni državi. Kot je pred časom pokazala Delova anketa, bi sporazum padel tudi pri nas. Proti bi glasovalo kar 49 odstotkov anketiranih, za pa samo 23 odstotkov (ostali niso vedeli kako bi glasovali). Slovenska vlada pa referendumu o tako pomembni temi vseeno ni bila naklonjena. Čeprav evropske institucije vedno znova spodbujajo državljane k aktivni udeležbi pri političnih temah, niso upoštevali 3,2 milijona prebivalcev EU, ki je zahtevalo, da ta sporazum ne stopi v veljavo. To je bilo največje število zbranih podpisov do sedaj. Po Tudi v Sloveniji je nasprotovanje sporazumu močno. Kar 105 občin je lanskega oktobra pisalo premierju Cerarju, da naj sporazuma Cete ne podpiše.
6. septembra je Belgija vložila prošnjo za mnenje na Sodišču EU glede skladnosti Cete in mehanizma ICS s pravom EU
ICS na sodišču
Kljub temu je vlada sporazum podpisala. Na izpolnitev pa še čaka sklep državnega zbora iz lanskega leta, da naj Slovenija dopustnost mehanizma ICS preveri na Sodišču EU. Namesto naše vlade je to že storila belgijska, ki je 6. septembra vložila prošnjo za mnenje na tem sodišču glede skladnosti Cete in mehanizma ICS s pravom EU. Vendar pa so odločevalci v EU pripravljeni tudi na to, da bi mehanizem ICS lahko padel na sodišču.
Nov mehanizem
Reuters
Množični protesti proti Ceti v Berlinu.
V Berlinu je lani več deset tisoč ljudi izrazilo svoje nasprotovanje Ceti in ostalim tajnim sporazumom.
Kot pravi Andrej Gnezda Evropska komisija načrtuje, da bi namesto mehanizma ICS, sprejeli MIC (Multilateral investment court). »Ta mehanizem je bil zapisan že v Ceti sami,« nam pove Gnezda. To pomeni, da so že takrat predvidevali, da bodo po potrebi zamenjali mehanizem ICS, ki je že pred tem zamenjal mehanizem ISDS. O mehanizmu se po njegovih besedah še ne ve veliko. »Ve se le to, da bi bil MIC postavljen na multilateralni ravni. Sodišče bi bilo verjetno podobno tistemu za vojne zločince v Haagu. Verjetno bo vse skupaj podobno še eni lažni reformi, ki bo imela isti namen kot doslej: Neuravnotežen paralelni pravni sistem za korporacije iz katerega se bomo še težje izvlekli, ker bo multilateralen,« opozori Gnezda. V bližnji prihodnosti je tako pričakovati, da bo tudi naša vlada morala podati svoje mnenje o MIC-u.
Tudi tu pa se evropski veljaki ne ustavljajo, obenem tečejo tudi pogovori z Japonsko, pričela se bodo tudi pogajanja z Novo Zelandijo in Avstralijo. Obnavlja pa se tudi sporazum z Mehiko. Kljub nasprotovanju ljudi, se nič ne zdi, da sporazumi z vsebino, ki jo želijo skriti pred javnostjo, ne bi stopili v veljavo.
sta
Kot pravi Andrej Gnezda evropska komisija že razmišlja o novih rešitvah s katerimi bi uveljavili Ceto mimo volje ljudi.
Reuters
