V nedeljo čakajo volitve najvplivnejšo in najpomembnejšo članico EU Nemčijo. Pričakovati je novo zmago Angele Merkel, ki bi lahko, če ne bo večjih presenečenj, izbirala katero stranko bo vzela v vlado.
Reuters
Merklova bo na volitvah očitno dobila manj glasov kot pred štirimi leti, toda še vedno ostala na čelu vlade.
Predvolilne ankete Merklovi napovedujejo okrog 36 odstotkov glasov. Tako bi njena stranka dobila manj glasov kot pred štirimi leti, ko je zmagala z 41.5 odstotki glasov, vendar pa njena zmaga še vedno ne bi bila pod vprašajem.
Arhiv Svet24
Martin Schulz
61-letni Martin Schulz je kot mladostnik želel postati profesionalni nogometaš, a se mu je po športni poškodbi svet obrnil na glavo in se je nekaj časa celo boril z alkoholizmom.
Glavnim konkurentom socialnim demokratom, ki so na čelo stranke pred volitvami postavili nekdanjega predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza, je po začetnem vzponu padel zagon. Tako se jim obeta, da bodo dobili približno 22 odstotkov glasov, kar je prav tako za približno 3 odstotke manj kot na zadnjih volitvah.
Glasovi nezadovoljstva bodo tako, sodeč po anketah, odšli predvsem skrajno desni uporniški stranki Alternativi za Nemčijo (AfD) in liberalcem, povratnikom v parlament, ki naj bi osvojili okrog 10 odstotkov glasov. AfD bi s približno 11 odstotki prvič prestopila parlamentarni prag, vendar z njimi zaradi skrajnih stališč, nihče ne želi sodelovati.
Podpora tej stranki se je okrepila predvsem po velikem številu beguncev, ki so prišli v deželo, ki ji gospodarski kazalci kažejo izjemno dobro. Begunska kriza je tudi dodobra prizadela vladavino Merklove za katero je že kazalo, da se njen čas izteka. Toda spretna političarka je tudi tokrat znala obstati na oblasti. K temu pa je pripomogla tudi stabilizacija glede prihoda beguncev.
Reuters
Pred dvema letoma, v času begunske krize, se je zdelo, da je s 63-letno Angelo Merkel konec. Zdaj se vodji krščanskih demokratov (CDU) nasmiha že četrti mandat na čelu nemške vlade. Mutti (Mami), kot so jo ljubkovalno poimenovali Nemci, se bo tako še utrdila na položaju najvplivnejše ženske v Evropi.
Razrast skrajno desnih idej
Vseeno pa je begunska kriza povzročila porast skrajno desnih idej. Merklova je bila večkrat celo tarča obmetavanja s paradižniki, kar je bilo še pred leti nepredstavljivo. Te volivce pa spretno nagovarja AfD s svojim proti begunskim programom, za katerega so mnogi prepričani, da ni v skladu z nemško ustavo. Med njihovimi programskimi točkami je tudi izstop iz evro območja od katerega je imela največje koristi prav Nemčija, zaradi česar stranka ne uživa še večje podpore.
Toda ob novi gospodarski krizi se lahko tudi to hitro spremeni. Že brez te v Nemčiji v zadnjih 25 letih nikoli ni bilo več prebivalstva, ki bi bilo ogroženega zaradi revščine. Vse to je predvsem posledica Schröderjevih reform iz začetka tisočletja (krčenja pravic brezposelnih in socialno ogroženih, liberalizacije trga dela z zaposlitvami za določen čas, ki so nadomestile redne zaposlitve in nižanje pokojnin), ko je bil na čelu socialnih demokratov.
Škodljive reforme socialnih demokratov
Od takrat se v nobeni drugi evropski državi v desetih letih delež revščine ni tako povečal. Takih je sedaj kar 15,7 milijona oziroma 13 milijonov Nemcev. Vendar niti socialni demokrati, niti Levica ne znajo prepričljivo nagovoriti tega dela volivcev. Popravke teh reform, ki so mu za nekaj časa prinesli več glasov, je obljubljal tudi glavni izzivalec Merklove Martin Schulz, ki je večkrat obljubil zmanjšanje števila negotovih oblik dela, kot so tiste za skrajšan delovni čas ali agencijsko delo. "Naredili smo napake. S popravljanjem napak ni nič narobe," je dejal februarja. Vendar mu je pomanjkanje konkretnih rešitev očitno hitro odneslo glasove.
Še vedno je neodločena dobra tretjina volivcev, ki bi znali premešati karte na tokratnih volitvah. Ankete pa bi znale podcenjevati tudi skrajno desno AfD.
Kdo v koalicijo?
Čeprav si Merklova želi sestaviti koalicijo samo z liberalno FDP, verjetno ti dve stranki skupaj ne bosta imeli dovolj glasov za sestavo vlade. Ker na volitvah dovolj glasov za sestavo vlade skupaj ne bodo dobili niti socialni demokrati, Zeleni in Levica, se zdi najbolj verjetna nova velika koalicija. Še posebej po edinem televizijskem soočenju Merklove in Schulza, kjer je v medijih prevladovala ocena, da sta bila tako prijazna, da sta se že pripravljala na ponovno sodelovanje, čeprav je temu veliko manj naklonjeno članstvo obeh strank. Kljub rezultatom na volitvah, pa večjih sprememb v Nemčiji ni mogoče pričakovati.
Reuters
Angela Merkel in Martin Schulz.
Reuters
Zanjo velja, da je previdna in premišljena. Ob začetku njenega 3. mandata je postal glagol "merkeln" priljubljen med mladimi, pomenil pa je, da se ne naredi nič in ne sprejme odločitve
Arhiv Svet24
Reuters
