Koprska občina je bila v začetku med nasprotniki zakona, kasneje pa ste ga podprli. Kaj so bili vaši glavni argumenti za kasnejšo podporo?
Da je do referenduma sploh prišlo, je glavni in edini krivec vlada sama, kajti z zakonom o drugem tiru, brez možnosti vsaj minimalne razprave, so preprosto pretiravali. To sem jim pojasnil na seji državnega sveta, tako v vlogi državnega svetnika kot župana, ki prihaja z območja, kjer se bo drugi tir gradil. Na tej seji, po moji javni predstavitvi dejstev oziroma argumentov za in proti temu zakonu, je vlada doživela hladen tuš, saj sta zakon podprla le dva državna svetnika, in še ta sta bila iz vrst Stranke modernega centra (SMC), medtem ko je bilo kar 23 državnih svetnikov proti. Zakon v predlagani obliki je bil namreč izredno slab in celo škodljiv za našo državo, zato smo želeli preprečiti njegovo uveljavitev ali pa vsaj doseči nekatere ključne spremembe oziroma obvezna tolmačenja le-tega, kar bi ga naredilo bolj »užitnega«. Vendar se je vlada s koalicijsko večino v državnem zboru nonšalantno znesla tudi nad veto državnega sveta in ga nato z absolutno večino v državnem zboru gladko povozila. To nespametno dejanje plačujemo vse državljanke in državljani danes, na tem popolnoma nepotrebnem referendumu.
Zakaj menite, da je referendum nepotreben?
Praktično vse državljanke in državljani Slovenije vemo, da drugi tir oziroma novo železniško povezavo med Divačo in Koprom nujno potrebujemo, in jo tudi srčno podpiramo. Po nekaj dneh trmarjenja predsednika vlade in vlade same smo se končno usedli za mizo, se poslušali in se tudi slišali. Uspelo nam je uskladiti večino najpomembnejših oziroma ključnih detajlov. Posledično lokalna skupnost in okoliški prebivalci zakon o drugem tiru, s popravki oziroma zavezami vlade, da bo ob njegovem izvajanju upoštevala naše pripombe, seveda podpiramo.
Na obstoječi trasi proge med Divačo in Koprom zaradi dotrajanosti in neprimernosti proge prihaja do požarov. Lani so ognjeni zublji dosegli celo hiše.
Kakšne zaveze je sprejela vlada?
Spremembe oziroma zaveze so naslednje: novoustanovljeno podjetje 2TDK ostane v večinski, in sicer najmanj 51-odstotni lasti naše države, Republike Slovenije, in ne po sistemu 50:50 z neko drugo državo. Morebitnemu soinvestitorju se vložek obrestuje po enaki obrestni meri kot posojilo evropske banke, ne pa za enormnih 4,5 odstotka letno. Poleg tega soinvestitor v 2TDK ne bo imel prav nobene prednosti pri izboru izvajalca gradnje drugega tira, medtem ko bo razpis za izvajalca gradnje drugega tira odprt in mednaroden, kar nam zagotavlja najboljše pogoje in mnogo nižjo vrednost projekta, kot je ocenjena s strani vlade. Tako bodo zagotovljene tudi transparentnost izbora izvajalca, kvaliteta gradnje in seveda smotrnost porabe davkoplačevalskega denarja. To je zagotovilo, da drugi tir nikakor ne bo postal Teš 7.
In kaj bomo v resnici gradili? Drugi tir ali dva tira?
Država se je zavezala, da se nova enotirna železniška povezava med Divačo in Koprom spremeni v dvotirno, s tem da se veljavno gradbeno dovoljenje dopolni takoj. Vlada se je zavezala tudi k temu, da bo tam, kjer je to potrebno, nemudoma sprožila spremembo državnega prostorskega načrta in spremenila vseh 27 kilometrov dolgo traso v dvotirno. To je predpogoj, da se obstoječa trasa, ki poteka po vodovarstvenem območju, mimo zalednih vasi v mestni občini Koper, na območju Nature 2000, končno lahko ukine. Po ukinitvi te se bodo tiri in vsa železniška infrastruktura demontirali ter prenesli na druge lokacije v državi, obstoječo traso pa bo država asfaltirala in predala v uporabo za druge namene, in sicer za rekreacijo in turizem. S tem bomo pridobili kar 46 kilometrov novih kolesarskih poti. Zdaj zapostavljene vasi bodo čez noč postale zanimive obiskovalcem in turistom, s čimer bodo domačini dobili priložnost na svojem pragu ustvarjati blaginjo zase in celo odpirati nova delovna mesta.
Kaj menite o kritikah glede izbrane trase?
Ne zdi se mi primerno, da zdaj, ko prehajamo k dejanjem, govorimo o trasi. Kot župan mestne občine Koper sem že pred leti dvomil, ko je bil še čas za to, da je trasa primerno zastavljena. Takrat nisem slišal za nobenega strokovnjaka, ki bi predlagal drugačno in boljšo traso, zdaj, ko sprejemamo ta zakon, pa kar so se naenkrat pojavili strokovnjaki. Zakaj želijo biti zraven šele zdaj, ko so se začele stvari premikati? Kje so bili takrat, ko smo potrebovali njihovo pomoč pri sestavi primernejše trase?
Kako boste torej glasovali na referendumu?
Na referendumu bom podprl zakon ter apeliram na vse državljanke in državljane, da ko na referendumu obkrožajo za ali proti, razmišljajo samo o tem, ali to novo železniško povezavo nujno potrebujemo ali ne. Ob tej priložnosti se zahvaljujem predsedniku vlade in celotni vladi. Da ne bo nesporazumov: te vlade nisem volil in niti ne bom volil, kar pa ne pomeni, da se jim ne smem zahvaliti in priznati, ko sprejmejo kakšno dobro in koristno odločitev.
