Na izredni seji DZ se ob obravnavi predloga interpelacije zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc razprava vrti tudi okoli zasebnikov in o predlogih zakonov, ki bodo kmalu na poslanskih klopeh ali pa so še v pripravi.
Na koalicijski tehtnici
Poslanec SMC Branko Zorman meni, da je interpelacija, ki je druga zoper Kolar Celarčevo, v veliki meri posledica tega, ker so ogroženi interesi posameznikov s področja zdravstvenega sistema. Predlagateljem interpelacije, SDS, tako očita, da v prvi vrsti vidijo interese kapitala, ne pa bolnikov: "To je osnovna premisa, v čigavem interesu je sistem nastavljen - ali je nastavljen za paciente ali je nastavljen za tiste posameznike, ki bodo v tem zdravstvenem sistemu ustvarjali zelo velike zaslužke, zelo malo od tega pa bo imel na koncu pacient". Koncept, ki ga je izbrala koalicija, pa je, da bo služila bolnikom in da bo tudi tako nastavila zakonodajne spremembe na področju zdravstva. In prav predlagani zakoni, ki so v interesu bolnikov in ne kapitala, so po njegovem mnenju vzrok za interpelacije proti Kolar Celarčevi.
Po mnenju poslanke DeSUS Julijane Bizjak Mlakar, ki se sicer ne strinja z vsem zapisanim v interpelaciji, pa bi se dalo nabor razlogov za interpelacijo še dopolniti. Toda premier Miro Cerar ministrico podpira kljub temu, da ni bilo uvedenih sistemskih ukrepov, ki jih zdravstvo nujno potrebuje. Kot je poudarila poslanka, je treba predvsem izboljšati položaj bolnikov: skrajšati čakalne dobe, omogočiti večjo dostopnost za vse in poskrbeti za kakovostne storitve. Dotaknila se je tudi nekaterih predlogov zakonskih določb, ki bodo na poslanskih klopeh v prihodnjih dneh, in poudarila, da bi jih bilo treba spremeniti tako, da bi se razmejila zasebna in javna dejavnost.
Tudi Jan Škoberne (SD) je poudaril pomen javnega zdravstvenega sistema. Če ne dobi ministričinih odgovorov na več vprašanj, med katerimi je tudi način, kako bo reformiran sistem zavarovanja, da bomo imeli stabilen vir financiranja javnega zdravstva, bo, kot je napovedal, interpelacijo podprl. Interventni zakon, ki ga bo DZ obravnaval na seji, ki se začne prihodnji teden, po njegovih ocenah ne rešuje ničesar. Po njegovih besedah bi bilo morda bolje, da bi Kolar Celarčeva naredila prostor za mlajše - lahko tudi po političnih izkušnjah - z drugačnimi pristopi. Da tega ni naredila, je tudi stvar presoje Cerarja, v to odločitev pa se, kot je dejal, nekaj mesecev pred koncem mandata kot koalicijski partner ne namerava spuščati.
Opozicija na nasprotnih bregovih
Poslanka Levice Violeta Tomić je predlagatelja interpelacije označila za "profesionalnega rušilca vlade". Vsega, kar so napisali v predlogu, po njenih besedah ne morejo podpreti, saj v SDS zahtevajo še več privatizacije. "Kdor zdravje obravnava kot tržno dejavnost, ta ni prijatelj naroda in ta tudi naš prijatelj ne more biti," je dejala. Je pa, kot je poudarila, do dela ministrice zelo kritična. Ob tem je omenila ureditev položaja medicinske konoplje, na katero čakajo že dlje časa, in nezadostno ukrepanje za pomoč pro bono ambulantam.
Jernej Vrtovec (NSi) pa je na očitke glede privatizacije odgovoril, da ni cilj privatizacija, ampak boljši zdravstveni sistem. Če tak sistem deluje v Nemčiji in Avstriji, zakaj ne bi deloval pri nas, je dejal in poudaril potrebo po konkurenčnosti na področju zavarovalništva. "Ne razumem borbe proti koncesionarjem, zasebnikom, saj delajo, kar je prav in kar je dobro za državljane," je dejal. Po njegovem mnenju si nihče od zasebnikov ne bo privoščil biti slab in imeti dolgih čakalnih dob. "Če deluje zakonitost bazarja v Carigradu, potem deluje povsod," je prepričan.
Branko Grims (SDS) pa je ob tem pripomnil, da največji zagovorniki slovenskega javnega zdravstva obiskujejo zasebne zdravnike in se zdravijo v tujini. "Sistem slovenskega javnega zdravstva ni nič drugega kot ogromen sistem korupcije, preko katerega pijavke srkajo denar, ki bi moral biti namenjen bolnikom," je prepričan Grims. Ministrica po njegovih besedah tega ni v ničemer presekala, ampak nasprotno to tudi danes brani. Kot je med drugim poudaril, so v Sloveniji nedopustne čakalne dobe v zdravstvu.
Sama brani slovensko zdravstvo
Ministrica je v odgovoru na očitke med drugim odgovorila, da v tujini razmere niso tako idealne, kot jih poskušajo danes predstaviti nekateri poslanci, in da imamo v Sloveniji eno boljših dostopnosti do osebnega zdravnika na primarni ravni. Strinja se, da so pri nas čakalne dobe problem, dodala pa je, da so te problem po vsem svetu.
Glede interventnega zakona, ki predvideva sredstva za sanacijo bolnišnic, je poudarila, da je treba, če dajo bolnišnicam denar, od njihovih vodstev zahtevati tudi, da k sanacijam pristopijo resno. Ob tem je spomnila tudi na sklep vlade, ki ga je sprejela skupaj s predlogom zakona, da zdravstveno in finančno ministrstvo do 15. oktobra pripravita ukrepe za sistemsko financiranje povečanih cen zdravstvenih storitev. Sistemski ukrepi so po njenih navedbah vključeni tudi v predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je že pripravljen.
