Novice Svet24

Bobo

Poslanci se zasedanj niso dolžni vedno udeleževati. V nasprotju z nekaterimi drugimi parlamenti, kot je denimo hrvaški, namreč za neudeležbo na sejah niso finančno ali kako drugače kaznovani.

Zato je toliko zanimivejše pogledati, kako vestno se udeležujejo sej. Po pogostosti udeležbe na sejah prednjačijo poslanci SMC. Tri njihove poslanke, Jasna Murgel ter Teja Ljubič in Vlasta Počkaj, ki sta v parlamentarne klopi sedli pozneje, imajo celo stoodstotno udeležbo. Družbo pa jim pri tem dela Desusova Julijana Bizjak Mlakar, ki je v poslanske klopi prav tako sedla pozneje, ko je morala zapustiti mesto ministrice za kulturo. Največkrat se sej ni udeležil prvak SDS Janez Janša, sledita pa mu nekdanji strankarski kolega Andrej Čuš in še ena nekdanja premierka, Alenka Bratušek. Tudi Franc Breznik iz SDS in Matjaž Hanžek, ki je izstopil iz poslanske skupine Levice, sta med tistimi, ki se pogosto ne udeležujejo sej.

Hanžek najmanjkrat glasoval

Na prvih mestih po prisotnosti na glasovanjih najdemo poslance SMC. Ti so bili navzoči na skoraj 93 odstotkih vseh glasovanj, poslanci Desusa in SD pa na približno 87 odstotkih. Najmanj so bili na glasovanjih navzoči nepovezani poslanci (62 odstotkov) in poslanci SDS (66,5 odstotka). Urška Ban iz SMC je bila prisotna na kar 98,5 odstotka glasovanj. Sledijo ji strankarski kolegi Vlasta Počkaj (98,3), Teja Ljubič (98,1), Vojka Švagan (98), Danilo Anton Ranc (97,9) in Simon Zajc (97,4). Od preostalih poslancev je šele nekaj mest pozneje na vrsti Desusova poslanka Marija Antonija Kovačič s 94,6 odstotka. Najmanj je bil na glasovanjih prisoten Matjaž Hanžek (44,8), tudi tu je med poslanci z najmanjšo udeležbo Janša (45,3). Sledi mu strankarska kolegica Godčeva (49). Na manj kot polovici glasovanj je bila prisotna tudi Bratuškova.  

V SMC najbolj lojalni

Med poslanskimi skupinami sicer najbolj neenotno – poleg nepovezanih poslancev, ki so v poslansko skupino povezani po sili razmer – glasujejo poslanci Levice in SD. Z naskokom pa so najbolj lojalni stališčem svoje stranke v SMC in NSi. Na sejah, kjer se glasuje, so pričakovano bolj prisotni poslanci koalicije, ki tako omogočijo sprejem svojih zakonov. Presenetljivo pa poslanci SDS niso med tistimi, ki glasujejo najbolj enotno, kar lahko pripišemo tudi trenjem znotraj poslanske skupine, zaradi katerih sta jo lani že zapustila Zvonko Lah in Andrej Čuš.

Veber in Škoberne najbolj uporniška

Primož Lavre

Zanimiv je vpogled v to, kateri poslanci glasujejo najbolj v neskladju s svojo poslansko skupino. Tu je na prvem mestu Bojan Dobovšek, ki deluje v skupini nepovezanih poslancev. Vendar je to pričakovano, saj ti poslanci ne delujejo v isti stranki. Poleg njega najbolj uporniško glasujejo Janko Veber, ki je mnogokrat, čeprav je poslanec vladne koalicije, kritičen do vlade in svoje stranke, ter Jan Škoberne iz SD in, nekoliko presenetljivo, Janez Janša. Najbolj lojalni svojim poslanskim skupinam so po drugi strani Ljudmila Novak, predsednica NSi, Branislav Rajić in Tanja Cink iz SMC ter Andrej Šircelj iz SDS.

SDS z naskokom

Bobo

Največ amandmajev, 280, so do zdaj na predlagane zakone vložili v SDS, sledijo jim poslanci Levice s 181 amandmaji in, nekoliko presenetljivo, poslanci največje vladne stranke, SMC, s 135 glasovi. Samo devet amandmajev so predlagali v poslanski skupini NSi. Glede poslanskih vprašanj so z naskokom na prvem mestu poslanci SDS, ki so podali kar 2817 poslanskih pobud in vprašanj, kar je skoraj polovica vseh vprašanj. Čeprav gre pri tem za orodje opozicije, so poslanci Levice, ki so na drugem mestu, postavili petkrat manj vprašanj, skupno 516. Tudi poslanci SDS v preteklih mandatih niso postavljali toliko vprašanj. V koaliciji so nad številom vprašanj poslancev SDS v preteklosti že negodovali, saj so prepričani, da Janševi poslanci to počnejo z namenom obremenjevanja uradnikov s pripravami odgovorov, da se ne morejo posvetiti drugemu delu. Na vsako poslansko vprašanje morajo namreč poslanci prednostno dobiti ustni ali pisni odgovor. Včasih pa so isti poslanci v nekaj tednih pripravili le malo spremenjeno vprašanje, da so morali uradniki na ministrstvih spet pripravljati nove odgovore.

Gorenak s kar 356, Brglez z nobenim

Največ poslanskih vprašanj je sicer postavil Vinko Gorenak, s 356 vprašanji je na prvem mestu. Sledi mu Andrej Čuš, ki je postavil 302 vprašanji. Na tretjem mestu pa je zgovorni Franc Trček z 227 vprašanji. Predsednik državnega zbora Milan Brglez medtem ni postavil nobenega vprašanja, le eno pa je zastavil Janez Janša, ki ga je zanimalo, kako predsednik vlade ocenjuje reforme njegove vlade na gospodarske kazalce pri nas. Le po eno vprašanje so postavili tudi Teja Ljubič, Irena Grošelj Košnik, Mitja Horvat in Vlasta Počkaj iz SMC. Družbo pa jim dela neaktivni poslanec italijanske narodne manjšine Roberto Battelli, ki je predstavnik manjšine v parlamentu že od začetkov delovanja parlamenta. Kar sedemkrat je bil izvoljen v hram demokracije in je tako poslanec z najdaljšim stažem.