Vključenost v delo in družbo je pomembno za vsakega. Tistim, ki so brez tega, med drugim pomagajo nevladne organizacije. Ministrstvo za delo poudarja pomen socialne aktivacije dolgotrajno brezposelnih tudi s sistemskega vidika, saj jo vzpostavljajo hkrati z napovedanim reorganiziranjem centrov za socialno delo in uvajanjem informativne odločbe.
Ljudje, ki želijo biti aktivni, se pogosto odločijo za prostovoljstvo. Ustvarijo si socialno mrežo in dobijo družbeno vlogo zunaj svoje družine, pri čemer zelo hitro poročajo o večji kakovosti življenja, je dejala direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.
Prostovoljstvo kot odskočna deska v zaposlitev
V Slovenski filantropiji prostovoljske programe, med katerimi prednjačijo medgeneracijski programi in programi z migranti, oblikujejo tako, da ni prvi cilj prostovoljca dobiti zaposlitev. "To ne bi bilo realno, ker zaposlitev ni dovolj," je pojasnila Novakova. Pač pa je lahko po njenih navedbah dosegljiv cilj dobiti drugačno družbeno vlogo in se pri tem uresničiti. "In če se pokaže priložnost za zaposlitev, je nanjo pripravljen," je poudarila.
Pozitivne spremembe ugotavljajo pri prostovoljcih iz različnih starostnih skupin, ne le pri mlajših. Tudi starejši pridobijo samozavest in vzpostavijo nove socialne mreže, je pojasnila.
V Slovenski filantropiji je dnevno ali tedensko aktivnih od 1000 do 1500 prostovoljcev.
Socialna aktivacija naslavlja dolgotrajno brezposelne
V programe socialne aktivacije se bodo septembra začeli vključevati prvi prejemniki dolgotrajne socialne pomoči, medtem ko zdaj poteka usposabljanje socialnih aktivatorjev, je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pojasnila na torkovi novinarski konferenci ministrstva, sicer namenjeni predstavitvi predloga resolucije o družinski politiki 2018-2028.
Po njenih besedah je cilj ministrstva, da bi si neko obliko dela našla približno petina vključenih. Med najuspešnejšimi državami na tem področju je Avstrija, kjer se po programih socialne aktivacije zaposli četrtina vključenih, je povedala.
Po njenem pojasnilu bodo v programe vključeni dolgotrajno brezposelni in dolgotrajni prejemniki socialne pomoči. Nekateri so brez dela tudi devet ali deset let, je dejala. "Pričakovati, da se bodo lahko zaposlili za poln delovni čas, bi bilo preoptimistično," je opozorila.
Glede na to je po njenih besedah treba razmisliti o možnostih njihovega dela v socialnih podjetjih ali preko javnih del. "Razmišljamo o razširitvi oziroma spremembi ureditve javnih del na našem področju v naslednjem letu," je napovedala.
Ministrstvo je razpise za sofinanciranje razvoja in izvajanja kratkih in dolgih programov socialne aktivacije objavilo v prvih mesecih letošnjega leta, rezultati razpisov pa bodo znani predvidoma konec julija, so povedali na ministrstvu.
Več kot polovica dolgotrajno brezposelnih
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec junija med približno 84.800 brezposelnimi skoraj 55,5 odstotka dolgotrajno brezposelnih.
Vzpostavljanju sistema socialne aktivacije bo namenjenih 10,6 milijona evrov, od tega bo 8,5 milijona evrov prispeval Evropski socialni sklad.
Ministrstvo vzpostavlja socialno aktivacijo hkrati z reorganiziranjem centrov za socialno delo in uvajanjem informativne odločbe, ki bo vključevala premoženjski položaj družine, podatke iz nje pa bodo uporabili pri določitvi letnih pravic iz javnih sredstev.
Vključenost posameznika v delo pozitivno vpliva na vso družino
Socialna aktivacija ne pomeni le službe, ampak tudi spoznavanje novih ljudi in vzpostavljanje podporne mreže, je pojasnila psihologinja Valerija Bužan.
Delo po njenih besedah posamezniku daje samozavest, priložnost, da se potrdi, ga sili k iskanju rešitev. Poleg tega se je treba za odhod na delo primerno urediti, kar dodatno prispeva k njegovi samopodobi, je dodala.
"Odraščali smo v kulturi, v kateri je bilo delo zelo pomembno. Tisti, ki ga danes nimajo, se tega sramujejo," je poudarila. Ko se vključijo v delovno aktivnost, pa to pozitivno vpliva ne le nanje, ampak na vso družino, je izpostavila.
Dolgotrajna brezposelnost po njenih besedah povzroča odvisnost od socialnih prejemkov. "Najlažje je dati denar," je opozorila. Socialna aktivacija po drugi strani zahteva več prizadevnosti. Vključenim v program je treba med drugim nuditi ustrezno podporo. "Potrebujejo pogovor, spodbudo in nasvet, med potekom dela pa tudi psihološko oporo," je naštela.
Pri svojem delu opaža, kako pomembna sta socialna vključenost in delo tudi za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Nagrada ima pri tem še najmanjši pomen, ugotavlja Bužanova, ki je direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi.
