V nasprotju s tipičnim jugonostalgičnim romanjem v rojstni kraj Josipa Broza Tita se je naših pet prijateljev namenilo tja, ker naj bi slišali, da v stavbi nekdanje politične šole v Kumrovcu gniloba požira učbenike in knjige. V prtljažnik so naložili bogat izplen: od zbranih del Lenina do tistih Kardeljevih, veliko je bilo tudi revij, na primer Teorija in praksa, Komunist in celo številke slovenske študentske revije Tribuna iz leta 1989. Ta je prav tedaj slovela kot najbolj disidentsko glasilo v nekdanji državi.
A kot smo izvedeli, se je med vračanjem zapletlo. Nad druščino se je na hrvaški strani manjšega mejnega prehoda Bistrica ob Sotli zgrnilo sedmero policistov in dalo odpreti prtljažnik. Pogled na »ukradeno državno lastnino« uradnih oseb ni ravno razveselil, zasačenim tatovom so zagrozili s sodnikom za prekrške v Zagrebu in navajanjem kazenskega zakonika, po katerem se kraja kaznuje z do petimi leti zapora. »Reševalci knjig« so poskušali oporekati, da te na Hrvaškem požira gniloba, v Sloveniji pa da imamo knjižne molje, ki bi z veseljem prevzeli to nalogo. Eden izmed policistov se je ob tem spraševal, ali nimamo v Sloveniji dovolj knjig, zakaj bi jih kradli na Hrvaškem.
Dobili so policijsko spremstvo
Beseda je dala besedo, na očitek je padel očitek; hrvaški policisti pa so se vendarle omehčali, ko jim je bilo rečeno, da smo na obeh straneh meje zadnjih 25 let gledali, kako se krade družbena lastnina.
Mladi revolucionarji so se zato v policijskem spremstvu vrnili v Kumrovec in državi vrnili, kar je državnega. Enega od policistov pa je ob vstopu v propadajoč objekt vendarle posilila nostalgija po nekih pravičnejših časih. Mladeži je zaupal, da je bil tisti čas pravičnejši, ko so mu odgovorili, da knjige odnašajo, da se o njih poučijo, je odgovoril: »Vse to so pamfleti, ta čas je bilo treba živeti, da si ga razumel.«
Mislili so, da kradejo baker
Omehčan jim je tudi zaupal, da jih je med polnjenjem prtljažnika opazila policijska patrulja in jih sumila, da iz objekta odnašajo sekundarne surovine – baker, radiatorje in podobno. Policist se je sicer pohvalil, da je že v sedmih primerih preprečil krajo vrednejših kovin iz omenjene stavbe. Prav zato se po začetni zadregi, ko so pogledali v prtljažnik, nato niso odločili narediti uradnega zaznamka.
Verjetno nam prav zato teh informacij kljub več klicem na različne nivoje hrvaškega ministrstva za notranje zadeve ni uspelo potrditi. Redkobeseden je bil tudi župan Kumrovca Robert Šplajt. Izvedeli smo le, da se novoustanovljeno ministrstvo za državno lastnino do objekta nekdanje politične šole obnaša mačehovsko in ga je pustilo propadati. Občina v objekt sploh nima vstopa, prav zato ta konec tedna poteka občinska čistilna akcija samo v njegovi okolici, in ne v notranjosti. Omenjeno ministrstvo na naše poizvedbe ni odgovorilo.
