Vlada namreč trdi, da se ji s projektom zdaj mudi, ker se želi prijaviti na julijski razpis za evropska sredstva, kjer naj bi dobila 200 milijonov evrov evropskih sredstev.
Da so stroški drugega tira nenavadno visoki, kaže tudi primerjava stroškov 14,5 kilometra dolgega dvoetažnega predora pod Bosporjem, katerega 5,4 kilometra poteka 100 metrov pod morsko gladino in je zaradi posebne gradnje varen tudi pred potresi. Ta predor je stal 1,1 milijarde evrov.
Argumenti, da se zdaj naenkrat tako mudi, stojijo na trhlih tleh, če vemo, da so na ministrstvu za promet enkrat že zamudili prijavo na razpis. Politične odgovornosti za zamujanje s projektom je tako predvsem na vladni strani, ker ni zagotovila pravočasnosti postopkov.
»Zlati, ne pa drugi tir«
Kot nam je povedal pobudnik referenduma Vili Kovačič, »gre za predvolilni golaž stranke SMC.« Dodaja, da ta trasa, ki je postavljena, ni dana od boga in da bi bile druge rešitve lahko cenejše. Temu so sicer že v preteklosti pritrdili tudi številni strokovnjaki, združeni v civilni iniciativi za drugi tir, ki so ocenili, da bi projekt lahko zgradili za 776 milijonov evrov. Zato so nekateri zaskrbljeni, da gre pri projektu za scenarij preplačanega Teša 6. Kot pravi Kovačič, še vedno obstojijo tudi korupcijska tveganja. Na trditve, da bo odgovoren za polmilijardno škodo, odgovarja, da bo škoda v primeru gradnje po obstoječem predlogu še večja. »Z dvotirno progo, ki je vlada ne predvideva, bi prihranili še več. Gre za zlati tir, ker bi ga lahko gradili za pol manj,« je prepričan.
Ne želijo delitev
V petek začetek zbiranja podpisov
Predsednik DZ Milan Brglez je za prvi dan zbiranja 40.000 podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu o drugem tiru določil petek, 35-dnevni rok pa poteče 22. junija, so za STA pojasnili v DZ. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč potrdilo, da je Vili Kovačič zbral več kot 2500 podpisov volivcev, potrebnih za razpis roka. (STA)
»Ne želimo, da se delimo na leve in desne. Projekt ni strankarsko vezan. Čeprav mu v takšni obliki nasprotujejo tudi v SDS in podpirajo referendum,« Kovačič odgovarja na očitke o spolitiziranosti projekta. Omenja, da je imela stranka Združena levica vsebinsko kvalitetne pripombe na zakon v parlamentarnem odboru in da si želi tudi njihove pomoči. Kovačič izpostavlja tudi sporno vlogo Madžarov pri projektu, ki jim gre na roko naša vlada. »Ne potrebujemo nobenih Madžarov. Projekt je treba samo optimizirati tako, da bo zadoščal kriterijem stroke, okolja in ekonomike,« meni.
Kot nam je dejal Luka Mesec iz ZL, zbiranje podpisov podpirajo kot obliko pritiska na vlado. Sami pa bodo predlagali, da se z novelo zakona iz projekta izključi tuj kapital, vključno z Madžari in poveča nadzor nad projektom. V tem primeru bi se lahko, kot pravi, umaknila referendumska pobuda. Kovačič pa je še povedal, da so pripravljeni umakniti projekt, če vlada umakne zakon. Na potezi je zdaj torej vlada, ki bi končno morala upoštevati tudi pomisleke stroke in javnosti.
