"Zakon je odgovor na porazno stanje v Sloveniji, ki smo ga lahko spremljali tudi v medijih," je dejal in spomnil na primer družine Vaskrsić, ki je ostala brez hiše zaradi dolga v višini 124 evrov. Take ukrepe sodišč je označil za "popolnoma nesorazmerne" in tudi za krivce povzročanja brezdomstva, ker ljudje ostanejo brez stanovanj.
Predlog zakona tako prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.
Predlog popolnoma prepoveduje vsako obliko izterjave dolga na tisti del stanovanjske površine v lasti dolžnika, ki predstavlja standardno stanovanje. To je po predlogu zakona stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oz. upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo.
Kaj je standardno stanovanje?
Velikost standardnega stanovanja za lastnika, kadar je ta edini stanovalec, po predlogu zakona tako znaša od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca pa od 45 do 50 kvadratnih metrov. Standardno stanovanje družine s tremi člani znaša od 50 do 55 kvadratnih metrov, za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za pet kvadratnih metrov.
"To je minimalna stanovanjska površina, ki ti v vsakem primeru pripada, ko si enkrat lastnik stanovanja oziroma hiše. S tem se trajno zaščiti ljudi pred brezdomstvom in izgubo njihove lastnine," je pojasnil Veber.
Kam izvršitelj ne sme stopiti?
Popolno zaščito pri standardnem stanovanju imajo po predlogu zakona matere ali očetje samohranilci, invalidi, brezposelni in družine z mladoletnimi otroki. V tem primeru velja tudi popolna zaščita pred rubežem vseh predmetov v stanovanju, izvršitelj pa nima pravice vstopa v takšno standardno stanovanje. V takem stanovanju tudi ni dopusten odklop elektrike, vode ali ogrevanja. Nastale stroške fakturira dobavitelj po enakih delih državi, občini in v breme svojih prihodkov, še predvideva predlog zakona.
Veber je predlog zakona poslal koalicijskim partnerjem, ki jih je povabil k sopodpisu. Odgovore pričakuje do 9. maja.
Zagotoviti uravnoteženo varstvo upnika
Na vprašanje o primernosti ureditve veljavne izvršilne zakonodaje že dlje opozarja tudi varuh človekovih pravic. Kot so na uradu varuha spomnili v zapisu na njihovi spletni strani, so že pred petimi leti ugotavljali, da bi moralo biti zaradi zagotovitve načela enakosti pred zakonom tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve, in hkrati tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca.
Varuh je še spomnil, da do sedaj do zakonodajnih premikov na tem področju (še) ni prišlo. V izvršilnem postopku je za sedaj še vedno uveljavljeno načelo povsem proste izbire izvršilnih sredstev, ne glede na višino upnikove terjatve. Zato je izvršba na nepremičnino dolžnika lahko prvo in edino izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku za poplačilo upnikove denarne terjatve.
Na uradu varuha še ocenjujejo, da bi upoštevanje njegovih priporočil lahko odpravilo kršitve pravic posameznika in Sloveniji oz. davkoplačevalcem prihranilo stroške.
Primer Vaskrsić
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.
