Koliko jih je?
Glede na podatke NIJZ je bilo v letu 2014 izdanih 520.390 odmerkov cepiv, neželene učinke pa je prijavilo 442 ljudi. Največ odmerkov je bilo izdanih za cepljenje proti gripi. Številka: 94,8-odstoten je delež predšolskih otrok, cepljenih proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi.
Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost.
Epidemije ošpic
Tako lahko tudi pri nas pride do izbruha epidemije ošpic, s kakršno se trenutno soočajo v Italiji. Z epidemijo ošpic se že pol leta soočajo tudi v Romuniji, kjer so v tem času zabeležili že 4000 primerov bolezni, 19 oseb je zaradi ošpic tudi umrlo, je ob tem opozorila Trop Skaza. Zaradi ošpic vsako leto umre 130.000 bolnikov, večinoma otroci, kar se Trop Skazi zdi izjemno žalostno glede na to, da cepivo proti tej bolezni obstaja že 50 let.
Luknja v imunosti
Evropski center za preventivo in nadzor bolezni (ECDC) je v svojem poročilu zapisal, da je najbolj skrb vzbujajoče dejstvo pri zadnjem izbruhu to, da so ošpice najbolj prizadele starejše in otroke. V letih 2015 in 2016 je tretjina obolelih sodila v starostno skupino nad 20 let. »Med najstniki in mladimi odraslimi, ki v otroštvu niso bili cepljeni proti ošpicam, se pojavlja vse večja luknja v imunosti,« opozarjajo in dodajajo, da je zato eno najpomembnejših globalnih zdravstvenih vprašanj prav zaupanje javnosti v cepljenje. Mnogo ljudi, pa tudi zdravnikov namreč dvomi o učinkovitosti cepljenja in opozarja na stranske učinke cepiv. Za uspešno preprečevanje širjenja virusa WHO priporoča vsaj 95-odstotno precepljenost z dvema dozama cepiva, podatki za leto 2015 pa kažejo, da je cepljenost z drugo dozo nižja od tega odstotka v 15 izmed 23 držav Evropske unije, ki so sporočile podatke. Prvo dozo cepiva je dobilo manj kot 95 odstotkov otrok v 12 izmed 27 držav.
Manjši otroški dodatek?
Na vse glasnejše zahteve po ukinitvi obveznega cepljenja in na padec precepljenosti na ministrstvu za zdravje odgovarjajo z novim zakonom o zdravstvenem varstvu, s katerim naj bi dodatno motivirali starše za pristop k cepljenju. Na mizi imajo tako več ukrepov za povečanje precepljenosti, ki jih poznajo tudi po drugih državah, denimo vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka, omejitev za vstop v vrtec oziroma izobraževalni sistem in tako dalje. Katere ukrepe bodo izbrali, še ni znano, bo pa treba izbrati pravo kombinacijo ukrepov, ki bodo učinkovali tudi v Sloveniji.
