Arheologi so v tokratnih izkopavanjih odkrili osem dokaj bogatih keltskih moških in ženskih žganih pokopov. Ti sicer spadajo v širše keltsko grobišče z več kot sto grobovi, ki so ga v preteklih letih odkrili na območju nekdanjega brežiškega sejmišča.
V moških grobovih so prednjačili železno bojno orožje z dolgimi keltskimi meči v železnih nožnicah, težki bojni noži, brivski pribor, ostanki ščitov oziroma kovinski ščitni grbi ter večje lončeno posodje.
Po besedah vodje izkopavanj Slobodana Olića iz arheološkega podjetja Arhos je zadnjih osem grobov vsebovalo značilne keltske pridatke. »V moških so prednjačili železno bojno orožje z značilnimi dolgimi keltskimi meči v železnih nožnicah, ki so jih med pokopom obredno zvili, težki bojni noži, brivski pribor, ostanki ščitov oziroma kovinski ščitni grbi in večje lončeno posodje, v ženskih pa železni in bronasti nakit ter manjše lončeno posodje,« je poročala agencija. Po Olićevih navedbah so v Brežicah od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja pred tokrat odkritim bojnim vozom našli že dva, kar kaže na moč in ugled keltske naselbine, ki je zelo verjetno na tem prostoru ob Savi in Krki obvladovala strateško pomemben prehod skozi tako imenovana brežiška vrata.
Na območju načrtovanega parkirišča se je ekipi arheološkega podjetja Arhos kmalu po tokratnem prvem odkritem grobu začel nakazovati še drugi grob, o katerem pa arheologi še ne vedo podrobnosti, kot nam je v Arhosu povedala Alenka Jovanović, ki skupaj s Slobodanom Olićem vodi izkopavanja.
Skrivnost prvega groba je po prvih ugotovitvah arheologom uspelo že vsaj nekoliko bolj pojasniti. Tako so ugotovili, da gre za komplet bronastih posod – velike in dveh majhnih. Večja od teh treh je po domnevah zelo verjetno situla etruščanskega izvora. V grobu sta bila lonec in skleda in v skledi bojevniku pridan kos mesa, verjetno del glave merjasca. Glede tokrat odkritega keltskega bojnega voza je Olić ocenil, da je njegov lastnik oziroma voznik bojevnik spadal v sam vrh tedanje družbe. Gre za pokop iz obdobja približno 250 do 200 let pred našim štetjem. Najdba je torej stara približno 2200 let. »Obstaja možnost, da so bronaste posode še starejše,« je povedala Jovanovićeva. Ker gre za vredne predmete, je po njenih besedah možno, da so te posode šle iz roda v rod, potem jih je dobil v last bojevnik in skupaj z njim so jih dali v grob.
Možno je, da so šle te posode iz roda v rod, potem jih je dobil v last bojevnik in z njim so šle v grob. V grobu sta bila lonec in skleda in v skledi pridan kos mesa, verjetno del glave merjasca.
Posoda je zvita, podobno kot je zvito najdeno orožje. Po besedah Jovanovićeve gre lahko za obredno zvite predmete tudi v tem primeru, kar bodo strokovnjaki v nadaljnjih postopkih tudi ugotovili.
Čeprav arheologi in drugi poznavalci tega področja ostajajo še brez vrste pomembnih odgovorov, gre po besedah Jovanovićeve za res izjemno najdbo, ki si jo je takoj ogledal tudi dr. Dragan Božič z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, eden naših največjih strokovnjakov na tem področju.
Najnovejše raziskave so z omenjenimi najdbami pokazale, da grobišče na območju nekdanjega brežiškega sejmišča sega še naprej proti zahodu, dalje od sedanjega kraja raziskav. Zato arheologi razmišljajo tudi še o prihodnjih nadaljnjih raziskavah na tem prostoru, ki jih vodi in nadzira konservator Uroš Bavec iz novomeške območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
