Novice Svet24

Bralci so se pred časom nemara spraševali, od kod nenadna potreba po tako imenovanem prednostnem dispečiranju, ki bi položnico za elektriko podražilo za kakšen evro ali dva. Odgovorni so tedaj navajali, da gre za premostitev cene proizvodnje električne energije v Termoelektrarni Šoštanj – ko je ta cenejša od tiste, ki jo je mogoče kupiti na trgu. Teš namreč kljub temu ne sme zmanjšati proizvodnje, saj v tem primeru ne ustreza okoljskim dovoljenjem. Za prednostno dispečiranje je navijal zdaj že nekdanji predsednik uprave HSE Gorazd Skubin, ki je vajeti slovenske energetike prevzel pred kakšnim letom.

Odgovorna Košorok in Nikolić

Vsaj 40 milijonov evrov škode je z napačnimi strokovnimi in poslovnimi odločitvami HSE-ju prizadejal finančni direktor Stojan Nikolić.

V javnosti se je pojavila interna analiza, ki jo je za potrebe Holdinga Slovenske elektrarne izdelal Anton Rop in je zelo jasna pri imenovanju krivcev za slabo finančno sliko prvega stebra slovenske energetike. Odgovorna sta nekdanje vodstvo in finančna služba, sledi iz analize, torej nekdanji predsednik uprave HSE Blaž Košorok, predhodnik Skubina, in finančni direktor Stojan Nikolić, ki je to funkcijo opravljal že pod Košorokom.

»Tako je v letu 2007 zadolženost znašala 192 mio. EUR (12% delež sredstev), v letu 2015 pa že 1,015 mio. EUR, kar pomeni, da je bilo že 45 % sredstev financiranih z bančnimi viri,« je kritična Ropova analiza. Vzrok zadolževanja so jasno »zadolžitve skupine, ki izhaja iz investicije v 6. blok Teša«.

Zagonili ugoden kredit EIB

Zadolženost HSE je presegla še zdravo mejo 4x EBITDA, po katerem banke vrednotijo še sprejemljivo raven zadolženosti podjetja glede na njegovo poslovno uspešnost. Pri HSE ta količnik znaša kar 8,35-kratnik EBITDA.

STA

Analizo naj bi naročil Gorazd Skubin, ki naj bi ga prav zaradi nje izrinili z mesta predsednika uprave HSE. S funkcije so ga sporazumno razrešili konec marca, manever razrešitve pa je po poročanju medijev vodil Nikolić.

Nikolića pri tem bremeni odgovornost za odločitev HSE, da prostovoljno poplača izjemno ugoden 110-milijonski kredit Evropske investicijske banke (EIB) ter da za refinanciranje kredita raje izda obveznice HSE. Ta odločitev je bila »preuranjena, prehitra, in kot se je pokazalo ob izdaji obveznic, tudi napačna«, piše v analizi. Ob tem smo pridobili tudi elektronsko korespondenco, iz katere je razvidno, da je na telefonski konferenci 18. septembra 2015 prav Nikolić potrdil namero, da HSE odstopa od tega kredita. In to kljub temu, da ga je bila EIB pripravljena podaljšati za dodatnih pet let.

Izdaja obveznic strokovno in poslovno napačna

Prvega oktobra istega leta je zato Hamish Innes, agent bank garantk, sicer pravni svetovalec banke Intesa Sanpaolo, sporočil, da banke odstopajo od podaljšanja kredita, saj da jim je HSE sporočil, da ima finančno učinkovitejše alternativne vire financiranja. Iz dokumentov pa nasprotno sledi, da je Nikolić odgovoren za menjavo kredita z 0,271-odstotno obrestno mero za takšnega s 4,2-odstotno. »V celotni preostali dobi kredita to pomeni 40 mio. EUR več plačanih obresti,« piše Rop v svoji analizi in se pri tem vpraša, ali je vodstvo HSE res storilo vse v svoji moči, da bi kredit obdržalo. Zaključi, da – ne. Pri tem pa je bila izdaja obveznic strokovno in poslovno napačna. Na koncu je celo propadla, saj so vlagatelji zanje zahtevali previsoko obrestno mero, ki naj bi se gibala pri petih odstotkih.

Popravek

HSE se je odzval na vsebino članka. V celoti objavljamo njihovo pojasnilo oziroma popravek:

"Prvič, ne drži naslov članka, da je Prvi energetski steber globoko v rdečih številkah, saj smo v HSE (torej v prvem energetskem stebru) leto 2016 zaključili z dobičkom in takšno je tudi naše tekoče poslovanje.

Drugič, v članku piše, da je Tone Rop za potrebe Holdinga Slovenske elektrarne izdelal interno analizo, ki poimenuje krivce za slabo finančno sliko prvega energetskega stebra slovenske energetike. To informacijo smo preverili pri gospodu Ropu in zagotovil nam je, da ni resnična in da on ni avtor takšne analize. Tone Rop je avtorstvo analize tudi že javno demantiral v časniku Delo dne 5. 4. 2017.

Tretjič, ne drži, da sta za slabo finančno sliko HSE odgovorna nekdanje vodstvo in finančna služba HSE. Rast dolga HSE je posledica odločitev za obsežne naložbe v zadnjem desetletju (TEŠ 6, črpalna HE Avče, HE na spodnji Savi). Odločitve v zvezi z izvedbo teh investicij so bile sprejete bistveno prej, preden je Stojan Nikolić prevzel vodenje finančne službe HSE, kar je bilo šele v mesecu oktobru 2014. Zato Stojan Nikolić niti po časovnici niti po logiki stvari ne more biti kriv za milijardni dolg, ki je konec leta 2015 bremenil skupino HSE.

Četrtič, drži sicer, da je HSE odstopil od kredita EIB, ne drži pa, da ga je bila EIB pripravljena podaljšati za dodatnih pet let. HSE in TEŠ sta se odločila za predčasno poplačilo kredita v višini 110 mio EUR zaradi nezmožnosti TEŠ-a za podaljšanje garancij. V nasprotnem primeru bi EIB odpoklicala tako 110 mio EUR kredita kot tudi unovčila državno garancijo za preostanek kredita v višini 440 mio EUR.

Petič, v članku je zavajajoče navedeno, da je Nikolić odgovoren za menjavo kredita z 0,271 % obrestno mero za takšnega s 4,2-odstotno, kar naj bi v celotni odplačilni dobi pomenilo 40 mio EUR več plačanih obresti. Obrestna mera, ki je izpostavljena v članku (0,271 %), ni bila edini strošek tega kredita. Dejstvo je, da je bila efektivna obrestna mera približno 3,7 % letno. Vsekakor pa je izračun domnevne škode iz naslova več plačanih obresti samo hipotetičen, saj, kot smo že pojasnili, garancij ni bilo možno podaljšati, z refinanciranjem pa je HSE preprečil unovčitev državnega poroštva.

Šestič, neresnična je navedba, da naj bi analizo, na katero se novinar sklicuje, naročil Gorazd Skubin. Na HSE nimamo podatka o naročilu takšne analize niti v zvezi z njo ni bila sklenjena kakršna koli pogodba.

Sedmič, ni res, da količnik zadolženosti HSE znaša 8,35-kratnik EBITDA, ampak je bil v letošnjem letu znižan pod 6-kratnik. HSE posluje z dobičkom in redno izpolnjuje svoje obveznosti do bank. Da nam te zaupajo, se je jasno pokazalo decembra 2016, ko nam je bilo odobreno refinanciranje kredita v višini 180 mio €.

In končno, v okvirju izpostavljena navedba novinarja, da je Stojan Nikolić, finančni direktor HSE, s strokovnimi in poslovnimi odločitvami HSE-ju prizadejal vsaj 40 milijonov evrov škode, je neresnična. Strokovna ekipa HSE, ki jo sedaj vodi Stojan Nikolić, je v zadnjih letih uspešno zagotavljala vire za nemoteno delovanje skupine HSE in v zahtevni finančni situaciji, ki je posledica odločitev za izvedo investicij v preteklosti, naredili največ, kar je bilo mogoče, da smo zagotovili stabilno in stroškovno učinkovito poslovanje skupine HSE."