Lansko imenovanje poslovneža Janeza Škrabca za častnega konzula Belorusije v Sloveniji je očitno strogo varovana državna skrivnost, čeprav so informacije ključne, saj je bil Škrabec v preiskavi.
Arhiv Svet24
Kriminalisti so Škrabca preiskovali že, ko je predsednik republike podpisal eksekvaturo.
V zvezi z imenovanjem Janeza Škrabca za častnega konzula Belorusije, kjer je nazadnje sklenil 38,5-milijonski posel in kjer diktator Aleksander Lukašenko zatira opozicijo, je znano naslednje. Vlada je soglasje za odprtje častnega konzulata Belorusije v Sloveniji dala novembra 2010, ko je bil imenovan prvi častni konzul, nadaljnja soglasja pa niso bila potrebna, saj je zadeve nato vodil Diplomatski protokol pri ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Tako je Belorusija 21. januarja 2015 obvestila MZZ, da bo stari konzul razrešen, 17. februarja 2016 pa, da nameravajo za novega konzula imenovati Janeza Škrabca.
Stekel je postopek preverjanja pri »vseh pristojnih organih oziroma resorjih.« Zaključil se je 24. maja lani, naslednji dan je MZZ obvestilo Belorusijo, »da ni zadržkov za imenovanje Janeza Škrabca za častnega konzula.« MZZ je nato od Belorusije 10. junija prejelo patentno pismo za imenovanje Janeza Škrabca za častnega konzularnega funkcionarja in zaprosilo za izdajo eksekvature. Eksekvaturo je podpisal Borut Pahor 21. junija lani. Vse lepo in prav, formalno je bilo s postopkom na videz vse v redu, toda zaplete se pri Škrabčevih poslih in pri datumih.
Hišna preiskava
STA
Darko Sahornik je bil v navzkrižju interesov.
Pred leti je Riko, ki ga vodi Škrabec, skupaj s Pomgradom dobil posel izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v več občinah v Zgornji Dravski dolini. Precej hitro so se pojavili namigi o nepravilnostih. Zadevo je najprej preiskovala posebna komisija Občine Muta, ki je v poročilu zapisala, da sumi o prirejenosti razpisov. Ključni argument je bil, da se je del dokumentacije urejal šele, ko je bilo zbiranje ponudb že končano, edini ponudnik, ki je ustrezal vsem pogojem na razpisu, pa je bil Škrabčev Riko. Poleg tega je bil predsednik razpisne komisije Darko Sahornik, direktor podjetja Daro, ki je bil v navzkrižju interesov (na to je pred več leti opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije) in poleg tega poslovno povezan z Rikom. Zadevo je začela preiskovati tudi policija in 22. junija lani potrkala tudi na Škrabčeva vrata. Se pravi le dan za tem, ko je eksekvaturo podpisal Borut Pahor. Kar pomeni, da so kriminalisti Škrabca preiskovali že več mesecev.
Katere institucije?
Odprta vprašanja
Prvič, katere institucije so podale mnenje; drugič, kakšna so bila ta mnenja; in tretjič, kdaj so ta mnenja prišla na MZZ.
Postavlja se vprašanje, katere so tiste institucije, ki niso imele zadržkov glede Škrabca, čeprav je bil v preiskavi zaradi gospodarskega kriminala. In kdaj in kako so se izrekle, saj naši viri na zunanjem ministrstvu trdijo, da je bila stroka proti soglasju, da Škrabec postane častni konzul Belorusije. Na policiji pravijo, da podajajo mnenja ali soglasja samo k imenovanju izrednih ali pooblaščenih veleposlanikov tujih držav v Sloveniji, kjer preverjajo predvsem varnostna tveganja. Na MZZ pa ne želijo odgovoriti. Na vprašanje, kateri so tisti »pristojni organi«, ki podajo mnenje, so odgovorili: »Gre za postopke, ki so označeni s stopnjo tajnosti, zato vam na vaše vprašanje ne moremo odgovoriti.«
Arsen Perić/M24
Viri trdijo, da naj bi v prid Škrabcu interveniral Karl Erjavec.
Stroka je bila proti
Neuradni, a zanesljivi viri pravijo, da je lani interveniral sam minister Karl Erjavec, češ da je bila vloga Belorusije za Škrabca dana še pred preiskavo in da so nekateri datumi popravljeni za nazaj. A na vladi taka namigovanja zavračajo. »Vsakršna namigovanja o intervenciji katerega od članov vlade v postopku pridobivanja soglasij in izdaje eksekvature za častnega konzula Belorusije Janeza Škrabca odločno zavračamo. Postopek je bil voden skladno z običajno prakso, povsem po enakem postopku kot za vse druge častne konzularne funkcionarje, ki delujejo v Republiki Sloveniji,« pravijo.
STA
