»Tako, denimo, poslikam polomljena drevesa, izruvane korenine, slabo položene ploščice ali luknje na javnih površinah za pešce, poškodovane klopi v parkih, prevrnjene smetnjake ali pa odpadke, nametane po naših ulicah in cestah, avtomobile, parkirane na zelenicah ali celo na otroških igriščih. Ko pridem domov, vedno takoj ukrepam,« začne Barbara Vajda, podpredsednica Društva zelenih nadzornikov Ljubljane, sicer pa upokojena ekonomistka in dolgoletna direktorica ljubljanskega Zavoda za turizem. »Naše društvo namreč pošlje prijavo o nepravilnosti s sliko in natančno lokacijo na Oddelek za gospodarsko dejavnost in promet ali Mestno redarstvo, ki oba delujeta pri MOL. Naj se pohvalim, da običajno v nekaj dneh ukrepajo. Če pa morda pozabijo, jih zeleni nadzorniki na to takoj še enkrat spomnimo.«
Za zdaj ima naše glavno mesto približno 150 zelenih nadzornikov. Lani so vsi skupaj prijavili malo manj kot sto nepravilnosti, ki so bile potem v nekaj dneh odpravljene. »Ljudje smo preveč strpni do nereda na javnih površinah. Ne zdi se mi prav, da se s tem sprijaznimo, češ, saj se ne da nič storiti. Pa se da! Človek mora biti le dovolj zagret, vztrajen in neizprosen ali preprosto tečen, pa mu uspe neurejeno okolico spremeniti v urejeno.«
Namesto da ljudje bentijo doma, predlaga ukrepanje. »Morda pristojni in odgovorni za red v Ljubljani ne vedo za ves nered, ki ga povzročamo. Pravzaprav so veseli, da jim zeleni nadzorniki sporočimo, kje je kaj narobe. Veseli me, da nas nimajo za tečneže ali za konkurenco, ampak za sodelavce, pravzaprav za svojo podaljšano roko!«
Zeleni nadzorniki
Prepričana je, da je župan Zoran Janković iz Ljubljane naredil eno najbolj zanimivih in dinamičnih evropskih glavnih mest. »Žal pa je še vedno preveč nasmetena in neurejena.«
Takšna se ji zdi predvsem zaradi nekaterih prebivalcev, ki še vedno mečejo kolesa v Ljubljanico, pustijo v gozdu ali parku svoj stari avto ali iztrošeni pralni stroj, pišejo neslanosti po obnovljenih pročeljih, nekateri celo lomijo drevesa in klopi po parkih, namenoma poškodujejo spomenike, ruvajo rože iz nasadov in podobno. Ker ceni lepo in urejeno mesto ter neokrnjeno naravo, ni čudno, da je bila, ko se je upokojila, med ustanovitelji Društva zelenih nadzornikov Ljubljane. Ustanovili so ga novembra leta 2014. Predsednik je prof. Janez Koželj, v upravnem odboru so poleg naše sogovornice še: Janez Pergar, Irena Razpotnik, Nataša Jazbinšek Sršen, Ivan Košorok in Sonja Fojkar.
Zelo se trudijo ozavestiti ljudi, da bi bolj skrbeli za svoje okolje. Zato izkoristijo vsako priložnost, da pridejo v medije, v katerih vedno znova in znova ponavljajo, da nihče ne more bolje skrbeti za naše okolje kot mi sami.
»Želimo si tudi, da bi nas Ljubljančani takoj obvestilo o problemu, predvsem v okolju, kjer živijo.« Zbiranje predlogov in pobud prebivalstva Ljubljane je pravzaprav njihova prva naloga. Upravni odbor Društva zelenih nadzornikov Ljubljane namreč po prijavi mestne »črne pike« pregleda in podatke sporoči ustreznim službam. Zato Barbara Vajda predlaga, da vse, kar meščane Ljubljane moti, poslikajo in jim o svojih opažanjih čim prej pišejo.
Članom upravnega odbora lahko pišete na sedež društva, ki je v Štefanovi ulici 9 v Ljubljani, ali pa na elektronski naslov: info@drustvo-zelenihnadzornikov.si.
Ne pozabi dodati, da lahko vsakdo pripomore k čistejšemu mestu tudi, če denimo prijazno opozori mimoidočega, naj ne meče smeti po tleh, naj pospravi za svojim psom, naj vrže odpadke v pravi zabojnik, naj ne uničuje mestnega zelenja, naj pazi na ulično pohištvo in javno razsvetljavo, naj ne parkira na zelenici itd.
»Poleg tega si prizadevamo povabiti sosede in znance, da se nam pridružijo pri očiščevalnih akcijah in pomagajo javnim službam, da bodo lažje vzdrževale naše okolje čisto in lepo urejeno.«
Eko vrečke za pasje iztrebke
Letos si bo njihovo društvo prizadevalo za povečanje članstva, saj si želijo z zelenimi nadzorniki čim bolj enakomerno pokriti celotno območje Ljubljane. Zato bodo meščane nagovarjali tudi s svojim Facebookovim profilom itd. Veseli so tudi podpore revije Zarja.
Za letos si najbolj želijo, da bi lastniki psov pasje iztrebke odstranjevali z vrečkami, ki so prijazne do okolja. »Običajne PVC-vrečke v okolju razpadajo več kot sto let, zato je čas, da preidemo na hitro razgradljive, takšne, ki so okolju prijazne, čeprav so malce dražje,« nadaljuje Barbara Vajda. Zakaj eko vrečke? »V Ljubljani je registriranih približno 21 tisoč psov. Če njihovi lastniki na dan porabijo le dve vrečki, je to 42 tisoč vrečk na dan, 1,26 milijona na mesec in 15,1 milijona na leto!« Polivinilaste vrečke torej zelo obremenjujejo okolje!
In končno: ker je skrb za čisto okolje danes zelo aktualna, načrtujejo tudi obiske vrtcev in šol. »Pomembno je, da otroke v najnežnejših letih naučimo odgovorno ravnati z okoljem ter v njih razvijemo kritičen odnos do neprimernega ravnanja: smetenja, uničevanja, neločevanja odpadkov itd.«
Na koncu še enkrat poudari, da lahko vsi postanemo zeleni nadzorniki ali pa vsaj njihovi simpatizerji, ki društvo obveščajo o nepravilnostih na javnih površinah. Oni pa bodo potem ukrepali, saj si želijo, da bo naše glavno mesto res zeleno in lepo urejeno.
