Mandatno-volilna komisija je na nujni seji sklenila DZ predlagati, naj Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika izvoli za ustavne sodnike. V ZL so bili kritični predvsem do kandidature Jakliča, medtem ko so v koaliciji in SDS ocenjevali, da gre pri vseh za kandidate, ki jim s strokovnega vidika ni mogoče ničesar očitati.
Kandidaturo Accetta in Pavčnika je podprlo 17 članov komisije, proti ni bil nihče, kandidaturo Jakliča in Kneza pa 16 članov, eden je bil proti. Generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač je v uvodu povedala, da je predsednik Borut Pahor pred dokončno izbiro opravil veliko formalnih in neformalnih posvetovanj o kandidatih. Po njegovem gre za kandidate, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje in strokovna merila ter da so primerni za ustavne sodnike. Glede dolžine postopka izbire je dejala, da je predsednik republike prepričan, da gre za eno najuglednejših funkcij v državi, zato si je treba pri izbiri vzeti dovolj časa za razmislek, da imajo kandidati tudi realne možnosti za izvolitev, in preprečiti, da ne bi prišlo do položaja, da bi moral DZ glasovati o več kandidatih. Vsi kandidati se bodo do torka predstavili javnosti, je povedala.
Pripombe so, zelena luč pa tudi
ZL je zmotila predvsem kandidatura Jakliča. Temeljno načelo je, da so ustavni sodniki najboljši strokovnjaki, predvsem pa osebe, ki imajo določeno avtoriteto ter izkazujejo neodvisnost in nepristranskost. Vsega tega Jaklič nima, je menil Matej T. Vatovec. Očital mu je enega izmed tvitov in udeležbo na protestu pred vrhovnim sodiščem zaradi zadeve Patrie.
Janija Möderndorferja (SMC) je zmotilo takšno "vnaprejšnje označevanje kandidatov in poskusi njihove diskreditacije samo zato, ker je nekdo nekoč dal neko izjavo". Vse, kar je naredil Jaklič, je bilo, da je pred sodiščem povedal na glas, da meni, da gre za kršenje človekovih pravic, in to je vse, je dejal Möderndorfer in dodal, da ne vidi razloga, zakaj ne bi smel izraziti svojega mnenja.
"Priče smo omalovaževanju posameznikov, ki so vse svoje življenje podredili študiju prava in imajo za samo izjemno znanstveno delo," je menil Franc Breznik (SDS). Matjaž Han (SD) je dejal, da ima lahko vsak svoj pogled na kandidate, "vendar si noben ne zasluži diskvalifikacij".
Na očitke Mihe Kordiša (ZL), da je Jaklič politično profiliran kandidat, pa je spomnil, da je bil tudi Ciril Ribičič, ki je bil prvi predsednik SD, politično profiliran kandidat, "a je dostojanstveno oddelal svoj mandat" ustavnega sodnika. Zvonko Lah (NSi) pa je poslancem ZL dejal: "Če se bomo o kandidatih pogovarjali na tak način, kot se pogovarjate vi, potem ne vem, kdo bo še kandidiral za to funkcijo." V ZL so sicer več čas razprave ocenjevali, da gre pri izbiranju ustavnih sodnikov in članov fiskalnega sveta, o katerih bo DZ prav tako glasoval na marčni seji, za politično trgovino, pri tem pa so bili kritični tudi do Pahorja. "Dejstvo je, da je tudi predsednik republike odigral svojo vlogo in na nek način podprl to, kar se vedno bolj jasno kaže v ozadju zgodbe," je dejal.
Politična trgovina?
V SMC in SDS določenih dogovorov niso zanikali, so pa nasprotovali temu, da se jih lahko označi kot politično trgovino. "Ljudje so vedno slabe volje, kadar se v DZ nekaj ne da dogovoriti. Ko pa se nekaj dogovorimo, pa je naenkrat vse narobe," je dejal Möderndorfer. "Šlo je za konsenz in ne za politično trgovino," je dejal Breznik. Dodal je še, da bi si večkrat želel, da se ljudje, ki so uspeli v tujini, vrnejo nazaj v Slovenijo: "Danes morda odpiramo nek prostor, s konsenzom, ne s politično trgovino, da takim ljudem damo mesto v slovenski družbi."
"Ne bom skrival, da se o teh zadevah nismo pogovarjali, a naloga poslancev je, da se odločijo, da se fiskalni svet imenuje in da se imenuje ustavne sodnike," je dejal Franc Jurša (DeSUS).
