V zadnjih letih so se na facebooku pojavile številne interne prodajne skupine, v katerih lahko kupite ali prodate rabljene izdelke. Tovrstnega poslovanja se poslužujejo zlasti starši, ki poskušajo prihraniti pri nakupu otroške opreme, oblačil in igrač. Žal pa se sodelovanje vse preveč pogosto zaključi s slabo voljo, grenkim priokusom in denarnico olajšano za znesek kupnine. Na videz nedolžno poslovanje je namreč postalo prava priložnost za goljufe, ki poskušajo na lahek način priti do dodatnega zaslužka.
Kaj se dogaja?
Nekaj mesecev smo sledili delovanju mamice, ki je po prodajnih facebook skupinah razširila pravo mrežo spletnih goljufij. Oškodovani uporabniki, ki so izslediti identiteto prevarantke, so ogorčeni. »Gre za mamico, ki je sprva ponujala rabljene artikle pod lastnim imenom in priimkom, nato je pričela z ustvarjanjem lažnih profilov, ki danes rastejo kot gobe po dežju. V prodajnih facebook skupinah objavlja slike, ki so pogosto last drugih uporabnic, izdelkov pa v teh primerih seveda nima na voljo. 'Izdelke' nato proda različnim kupcem, pri čemer zahteva plačilo v naprej. Ko prejme denar, kupce na socialnem omrežju preprosto blokira in jim tako onemogoči stik. Navkljub prijavam, grožnjam in sicer redkim obiskom ogorčenih kupcev, prevarantka nadaljuje s svojim početjem.«
Seveda pa to ni osamljen primer. Da število spletnih goljufij strmo narašča, potrjujejo tudi strokovnjaki slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT. Preverili smo, kako lahko ogoljufani kupci ukrepajo in ali sploh lahko pričakujejo pozitiven razplet zgodb, ki so preplavile socialna omrežja?
"Na SI-CERT smo seznanjeni s podobnimi primeri, ko se na nas obračajo razočarani kupci, ki po poslani kupnini niso prejeli plačanih izdelkov. Žal imajo oškodovanci zelo malo možnosti za ukrepanje, saj se vsa komunikacija odvija na facebooku s popolnimi neznanci, ki se ves čas skrivajo za izmišljenimi profili, denar oz. gotovino pa pošiljajo po pošti. V teh primerih ne gre za spletno trgovanje, saj registrirano podjetje ne obstaja, zato se oškodovanci ne morejo obrniti na nobeno inštitucijo (Tržni inšpektorat, Evropski potrošniški center) oz. jih ne ščiti evropska potrošniška zakonodaja. Lahko podajo prijavo na policijo, vendar je možnosti za pregon malo," pojasnjuje Jasmina Mešić, koordinatorka programa Varni na internetu.
Ne pošiljajte denarja neznancem!
Mešićeva poudarja, da je ključna informacija, naj se uporabniki z neznanci na facebooku sploh ne dogovarjajo o vnaprejšnjem pošiljanju denarja, saj ni popolnoma nobenega zagotovila, da bodo izdelke prejeli oz. ne obstaja nobena varovalka, ki bi jih ščitila pred morebitno zlorabo.
»V teh primerih namreč ne gre za spletno trgovino, saj lahko kdorkoli ustvari facebook profil z izmišljenim imenom in ukradenimi fotografijami in obljublja poceni 'original Adidaske, Nike trenirke' in ostale izdelke. Če se spustite v komunikacijo in pošljete po pošti kupnino (brez računa, brez dokaza o kakšnem nakazilu na transakcijski račun), ni nobenega zagotovila, da boste izdelke prejeli. Če jih ne prejmete, tudi nimate nobene institucije, kamor bi podali prijavo, saj ne gre za registrirano podjetje. Še enkrat svetujemo vsem uporabnikom, naj nikoli ne pošiljajo denarja po pošti, tudi če nakupujejo prek spletnih oglasnikov.«