Počivalšek je načrte s Cimosom predstavil po današnjem sestanku predstavnikov gospodarskega in finančnega ministrstva, DUTB ter Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po odstopu italijanskega sklada od nakupa te družbe bodo prodajalci namreč začeli z izvajanjem alternativnega načrta.
Italijanski sklad je o odstopu najprej obvestil medije, taka ravnanja pa so po mnenju Počivalška neverodostojna. Minister je obenem poudaril, da Cimos posluje dobro in da je dobil od oktobra lani za preko 400 milijonov evrov novih poslov. "Poročanja o odpovedih naročil strani BMW in GM ne držijo. Zagotovila kupcev za prihodnje bodo ključna za plan B," je dodal in pojasnil, da bo plan B zagotovil dolgoročno stabilnost družbe in predvideva, da bo Cimos prestrukturiral DUTB po načelu zasebnega investitorja.
Ne gre za državno pomoč
"DUTB bo v čimkrajšem času pripravila seznam aktivnosti za ta plan B. Preverila bo tudi možnosti povezovanja z drugimi podjetji iz iste panoge pri nas. Ne gre za državno pomoč, saj bo DUTB ravnala po načelu zasebnega investitorja," je še poudaril Počivalšek. Vse aktivnosti so po besedah ministra usmerjene k ohranjanju delovnih mest na ekonomskih temeljih.
Povezava z Mariborsko livarno Maribor?
Spletni portal Siol.net navaja neuradne informacije, da naj bi se Cimos povezoval z Mariborsko livarno Maribor (MLM). To informacijo jim je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Gre za načrt, ki so ga na DUTB začeli pripravljati že pred dobrim letom dni, a nato opustili. "Bistvo načrta je poslovno povezovanje med Cimosom in MLM. V obeh je ključni lastnik država, ki bi združeno družbo prodala v treh do petih letih. S tem želi država ubiti dve muhi na en mah in rešiti tudi težavo MLM, ki jo je država reševala na enak način kot Cimos," še navaja portal.
S hrvaško stranjo bodo sedaj skušali najti dogovor, na kakšen način se bodo oni vključili v reševanje Cimosa.
Direktor DUTB Imre Balogh je ob tem pojasnil, da alternativni plan sledi načelom načrta, ki so ga uskladili z italijansko stranjo, in naj bi zagotovil dolgoročen finančni in poslovni obstoj Cimosa. DUTB bo kot zasebni investitor zagotavljal, da bo Cimos posloval učinkovito, da bo konkurenčen v sektorju in ostal eden ključnih izvoznikov.
"Čeprav je v državni lasti, se moram v vseh primerih ravnati po principu zasebnega investitorja," je dejal Balogh. "Skupaj z SDH smo bili pri prestrukturiranju Cimosa zelo uspešni. Ključno je, da bomo tudi kot zasebni investitor še naprej zagotavljali korporativno upravljanje podjetja," je še dodal.
Težav, da bi v tem primeru vstopa DUTB kot zasebnega investitorja v Cimos, Evropska komisija prepoznala kot prepovedano državno pomoč, ne pričakuje. Koliko sredstev naj bi vložili v Cimos, danes niso razkrili. "Ne gre za enormne zneske," je dejal Počivalšek in dodal, da država vstopa v Cimos za omejeno obdobje od treh do petih let.
"Zagotovili smo, da se je Cimos uspešno prestrukturiral, napredoval je v smeri kredibilnosti. Temelji so postavljeni, plan je vzdržen, vključuje prispevek vseh strani. Ne gre samo za vložitev državnega denarja, vse strani bodo prispevale svoj del. In tako bomo zagotovili, da se ne bi ponovili drugi negativni primeri," je še pojasnil Balogh.
Glede strahu, da je ob pregledu italijanska stran imela dostop do Cimosovega znanja in bi ga lahko zlorabila, je Balogh poudaril, da bi to pomenilo kršenje zavez, h katerim je bil zavezan italijanski sklad.
Počivalšek kot ključen problem vidi, da je treba kupce prepričati, da bo DUTB ravnal kot zasebni investitor. "V tem kontekstu je dejanje italijanske strani škodljivo za Cimos. Z vsemi potencialnimi kupci so predvideni razgovori v najkrajšem možnem času," je še dejal. Prav tako zaupa vodstvu Cimosa.
Država je sicer že reševala Cimos z državno pomočjo - priglasila jo je dvakrat v skupni višini nekaj nad 130 milijonov evrov, zato bo novo reševanje velik izziv glede na evropska pravila. Da se pomoč države ne bi štela za nedovoljeno, mora Slovenija dokazati, da je bila pomoč oz. transakcija izvedena pod normalnimi tržnimi pogoji oz. da je sprejet ukrep sledil tržni logiki in je tržno racionalen, kar se dokazuje s t.i. testom skrbnega oz. racionalnega zasebnega podjetnika oz. vlagatelja.
Država mora tako dejstvo, da pri sprejetem ukrepu ne gre za prepovedano državno pomoč, dokazati preko načela zasebnega vlagatelja. Torej mora dokazati, da so oz. so bili pogoji, pod katerimi je bil ukrep sprejet oz. izveden, sprejemljivi tudi za zasebnega vlagatelja.
