Če bo Občina Škocjan na razpisu uspešna (to bo jasno spomladi), se bodo dela v parku začela še letos; odprtje je načrtovano septembra 2018. Sicer se občina zadeve ne bo lotila.
A morda Zagraški log kmalu čakajo boljši časi. Občina Škocjan, ki jo je Turistično društvo Zagrad – to ima največ zaslug, da je nekoč zaraščeno in nevzdrževano zemljišče, pravzaprav vaška gmajna, sploh postalo park – večkrat opominjalo, naj se že zgane in kaj naredi, se je namreč prav te dni z zanimivim projektom Zeliščarski center JV Slovenije, ki bi ga izvajali na območju Zagraškega loga, javila na javni poziv Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Dolenjska in Bela krajina 2016. Kot pravi župan Jože Kapler, je na razpisu, katerega rezultati bodo znani spomladi oziroma najkasneje do poletja, mogoče pridobiti do 80 odstotkov sredstev, kar pomeni največ 96 tisoč evrov. Projekt je ocenjen na okrog 150 tisoč evrov.
Z idejnim projektom, ki so ga pripravili v sodelovanju z zavodom za varstvo narave in kulture, sta Andrej Božič in Jože Kunšek iz projektantskega podjetja Boson, d. o. o., iz Ljubljane seznanila tudi občinske svetnike, ki so bili nad slišanim navdušeni in so projekt soglasno potrdili. Zdi se jim obetaven in zanimiv, saj imata narava in čista pridelava velike potenciale za razne dejavnosti.
Sodelovanje s Sončkom
Zeliščarski center JV Slovenije po Božičevem mnenju pomeni nadgradnjo Zagraškega loga, temeljil pa bo na več segmentih: eko-socialnem kmetijstvu, pri čemer bi sodelovali s Sončkom – Društvom za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine iz Novega mesta (kot partnerjem v projektu). Osebe s posebnimi potrebami bi v logu pridelovale zelišča in seveda tudi kaj drugega, pridružili bi se jim uporabniki bodoče eko-socialne kmetije, ki jo občina načrtuje na Bučki.
V parku pri muzeju na prostem tako občina v prvi fazi načrtuje ureditev visokih lesenih gred za zelišča in seveda njihovo zasaditev.
V drugi fazi lesene hišice
Kot je povedal župan Jože Kapler, so po dolgotrajnih dogovarjanjih z Agrarno skupnostjo Zagrad le podpisali razdružitveno pogodbo in uredili lastništvo.
Pomemben del zeliščarskega centra bo izobraževanje. V pomožnem objektu zagraškega gasilskega doma, ki ga bo občina za 25 let vzela v najem, načrtujejo ureditev infotočke. Tu bi potekali razna izobraževanja in delavnice, uredili pa bi tudi prodajalnico ter zraven prostor za pakiranje zelišč. Seveda ne bodo pozabili na sanitarije, ki bodo kasneje tudi v parku v dolini. V parku bodo že v prvi fazi obnovili nekaj lesenih brvi, kakšno bodo postavili tudi na novo, ravno tako klopce in smetnjake. Spremembe se obetajo tudi v muzeju na prostem, ki obsega kar nekaj starih, lepo ohranjenih objektov, ki so vsi spomeniško zaščiteni.
Druga faza projekta predvideva ureditev nastanitev, to bi bile preproste lesene hišice, v katerih bi bilo mogoče bivati v vseh letnih časih. Tako bi v Zagraškem logu lahko potekale šole v naravi, imeli bi center šolskih in obšolskih dejavnosti ...
Kot pravi župan Kapler, projekt zeliščarskega centra nedvomno dolgoročno predstavlja pomembno zgodbo in priložnost za občino, tudi v turističnem smislu, mora pa biti jasno, da se občina zadeve ne bo lotila brez pridobljenih nepovratnih sredstev. Gotovo bo v prvih letih projekt pomenil tudi neko finančno breme za občino, kasneje pa računajo, da se bo »živel sam«. Na občini računajo, da bodo park vzdrževali z delavci javnih del, kasneje pa bo morda projekt prinesel tudi kako dodatno zaposlitev.
