Kot je Brglez sporočil v petek v kratki izjavi za medije, s katero je želel nekoliko pomiriti situacijo, je v tem tednu predvideno srečanje med Brglezom in Cerarjem na štiri oči, na katerem si Brglez želi zgladiti spor.
Če bo Cerar vztrajal pri svojem pozivu k umiku Brgleza s podpredsedniškega mesta v stranki, bo o predlogu odločal svet SMC.
Toda v tem trenutku je težko pričakovati, da bi se Cerar, ki svojo kampanjo vse bolj gradi na tem, da kaže svojo odločnost, povlekel nazaj in umaknil zahtevo po Brglezovem odstopu. S tem bi pravzaprav še bolj utrdil prepričanje, ki vlada v javnosti in govori o njegovi neodločnosti. Tudi nekateri v SMC neuradno pritrjujejo temu in ne pričakujejo, da bi Cerar lahko popustil. Zato bo gotovo zanimivo videti, kako se bo razpletel spor, ki ga je Cerar začel na podlagi dogovora v ožjem krogu najbližjih sodelavcev, tako da velika večina v stranki ni vedela, da pripravlja nekaj takega.
Ponovitev zgodbe
Zgodba nekoliko spominja na tisto izpred skoraj treh let, ko je po sporu med Jankovićem in Bratuškovo Pozitivna Slovenija razpadla na dva dela, kar je povzročilo razpad koalicije in predčasne volitve. Tudi tokrat gre za spor med vodilnima osebama znotraj stranke. V obeh primerih pa so spori tudi posledica strank, ki so nastale na hitro okrog dveh močnih osebnosti (Jankovića in Cerarja), zato so v stranko in na položaje prišli v obeh primerih ljudje z različnimi ideološkimi pogledi. Še toliko večji problem je to zdaj v Stranki modernega centra, ki že s svojim imenom kaže, da želi biti nadideološka stranka. Toda problem tovrstnih strank je, da se ideološkim temam ne morejo nikoli izogniti, ne glede na to, kako močno to poskušajo storiti. To se je lepo pokazalo tudi pri zakonu o tujcih, kjer so vrednote poslancev prišle toliko do izraza, da se niso mogli poenotiti glede pravilnih rešitev. Zato pri takšnih strankah, razumljivo, prihaja do razkolov, ki lahko vodijo v razcepe in razpade strank.
Nemirni časi
Pravzaprav je zanimivo, da je do zdaj stranko SMC zapustilo dokaj malo poslancev (Dobovšek in Laj), še nekaj jih je nezadovoljnih zamenjalo položaje (Kozlovičeva in Božič) in odšlo iz poslanskih klopi. Vendar gre to pripisati tudi temu, da je stranka na oblasti in da je na takem mestu dovolj možnosti, s katerimi se posameznike lahko prepriča o tem, da ostanejo lojalni. Vse več problemov pa bo stranka gotovo imela v prihodnje, ko bo večina strankinih poslancev ugotovila, da bo izgubila svoje udobne poslanske položaje. Ponovitve uspeha z zadnjih volitev namreč ne bo mogoče doseči. Še večji nemiri bi zato v stranki lahko sledili takrat, ko nekateri ne bodo več zadovoljni z dobljenim. Tudi če bosta Cerar in Brglez razrešila spor, je mogoče v prihodnje pričakovati nove napetosti znotraj SMC.