Predlagajo spremembe določb glede kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev (196. člen) in kršitve pravic iz socialnega zavarovanja (202. člen), pri katerih je sedaj obvezna sestavina kaznivega dejanja direktni naklep - da se je storilec zavedal kaznivega dejanja in ga je hotel storiti.
"V Sloveniji imamo zelo veliko primerov, ko ima tožilstvo na mizi dokumentacijo glede teh kršitev, a ovadbo zavrže, ker ni uspela dokazati direktnega naklepa," je dejal Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante.
Navedel je dva primera, ko je tožilstvo primer zavrglo, ker da pravna oseba objektivno ni bila zmožna plačati obveznosti - v prvem primeru je imela pravna oseba in njena odgovorna oseba finančne težave in je bila plačilno nesposobna, odgovorna oseba je šla tudi v osebni stečaj, v drugem primeru pa da se je družba "zakalkulirala in precenila", ko je sprejela posel v Nemčiji, in tako po oceni tožilstva objektivno ni bila v stanju izplačati plač in prispevkov.
Predlagajo, da bi zakon pri teh kaznivih dejanjih namesto direktnega naklepa opredeljeval eventualni naklep - da se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane prepovedana posledica, a je dopustil, da ta posledica nastane.
Pomoč tožilstvu
Lukić je poudaril, da s tem ne bi šlo za splošno kriminalizacijo delodajalcev, ampak za pomoč tožilstvu pri pregonu teh kaznivih dejanj. "Gre za okrepitev kazenskega pregona s strani tožilstva, lažje dokazovanje in tudi zajem več različnih situacij," je dejal Lukić.
Ministrstvo za pravosodje jim je po njegovih besedah prisluhnilo in načrtuje predloge vključiti v spremembo kazenskega zakonika.
Poziv Svetovalnice za migrante so podprli tudi v sindikatih. Kot je dejala predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Lidija Jerkič, so za primer, da jim ministrstvo ne bi prisluhnilo, pripravljeni pomagati z zbiranjem podpisov za vložitev teh sprememb prek zakonodajne iniciative. državljanov.
