Čeprav že plujemo proti drugi polovici septembra, se je vseeno zdelo, kot da smo sredi poletja. Na sobotno jutro je bilo v Piranu, kjer je potekal Humanitarni tek časopisa Svet24 in Radia Aktual, nekoliko hladno, a se je napovedoval in tudi prišel vroč poletni dan. Dan, kot nalašč ustvarjen za otroke s posebnimi potrebami, ki si najbolj zaslužijo našo pozornost.
Teja Kralj
Tek na štiri kilometre so odprli otroci s posebnimi potrebami.
Na Tartinijevem trgu so se najprej začeli zbirati vsi ljubitelji nordijske hoje in se podali na čudovito traso, še pred poldnevom pa so se jim pridružili rekreativni tekači, ki so komaj čakali na start štirikilometrskega oziroma osemkilometrskega teka, namenjenega dobrodelnosti. Dobre volje ni manjkalo, čudovitemu vzdušju ni bilo konca, kamorkoli si pogledal, so nas osrečili nasmeški vseh prisotnih v Piranu. Tako smo lahko za vseh 41 družin z otroki s posebnimi potrebami ustvarili čaroben in upanja poln dan.
Brez vas, dragi bralci, nam ne bi uspelo. Hvala, ker pomagate!
»Otroci rastejo, njihov – še tako majhen – napredek pa vliva upanje na njihov vedno boljši jutri, v očeh otrok in njihovih staršev se izkazuje kot največje veselje in sreča. Kako tudi ne, ko vidijo svoje otroke, ki končno lahko sami hodijo, jedo ali morda zgolj komunicirajo z njimi,« pove TejaKralj, pobudnica teka za otroke s posebnimi potrebami. Teja poudarja tudi, da Slovenci sicer obožujemo »jamranje«, ob tem pa pozabljamo, da nam je v življenju lahko zelo lepo, če le ne bi stremeli za vedno več materialnimi dobrinami. Stremeti bi morali k zdravju in pomoči drugim.
Teja Kralj
Družine otrok s posebnimi potrebami se med seboj poznajo in si pomagajo.
Povezani
Teja Kralj
Da tek združuje in razveseljuje, je dokazala tudi družina Adamič iz Žalca s svojim sinkom Lovrom.
Skrb za otroke s posebnimi potrebami zahteva veliko dela, energije, raznoraznih terapij in operacij. Jasno je, da to za starše pomeni veliko psihično, fizično in finančno breme. A njihov pozitivni pogled na svet je občudovanja vreden. Ko smo jih gledali na Tartinijevem trgu, se je zdelo, da so vse družine, zaradi katerih smo se zbrali na enem mestu, veliko bolj srečne in povezane kot ostale. Ne nazadnje pa izjemno hvaležne, da smo se zbrali zato, da pomagamo njim. Njim, ki se morajo sicer sami, po svojih najboljših močeh boriti za svoj boljši jutri. »Naša družina bi se vsem rada zahvalila za prijeten dan, ki smo ga preživeli v vaši družbi. Iz vsega srca bi se vam radi zahvalili za vso vašo požrtvovalnost, energijo, organizacijo, prijaznost, lepe besede in še bi lahko naštevala. Hvala vam!« je s svojimi besedami dogodek zaključila družina GrebencŽagar. Takšne besede nam lahko vlijejo le še novih moči, da to humanitarno delo nadaljujemo tudi v prihodnje.
Teja Kralj
