Islam

"Slovenska družba se je navadila, da so muslimani tiho"

T.L./STA
10. 9. 2016, 08.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus opaža, da se islam v Evropi že tisoč let poskuša označevati kot vero nasilja in ta problem po njegovem čutijo tudi muslimani v Sloveniji.

STA
Mufti Nedžad Grabus.

Slovenska družba se je navadila, da so muslimani tiho, oziroma ne želi slišati, kaj ji govorimo, je v intervjuju za Večer dejal mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. Po njegovih besedah nekateri celo mislijo, da muslimani nimajo pravice izražati svojih stališč o dogajanju v svetu.

Grabus namreč opaža, da se islam v Evropi že tisoč let poskuša označevati kot vero nasilja in ta problem po njegovem čutijo tudi muslimani v Sloveniji. Seveda trditev o islamu kot veri nasilja ne drži, kajti potem kristjani ne bi mogli stoletja preživeti v Siriji, Iraku, Jordaniji, Libanonu ali Egiptu, razmišlja Grabus.

Zreduciran na najnižjo stopnjo razumevanja manifestacije religije

Zgodovinsko je namreč znano, pravi, da so se znotraj Evrope vselej, ko se je soočala s krizami, pojavljali glasovi, ki islamu niso dovolili, da bi bil sestavni del tega območja. In danes je islam, kot pravi, zreduciran na najnižjo stopnjo razumevanja manifestacije religije same, čeprav so tudi muslimani veliko prispevali k razvoju evropske kulture.

##IMAGE-394824##

Spomnil pa je, da so evropski voditelji zadnjih petdeset, šestdeset let podpirali največje diktatorje v muslimanskih državah. Zato bi mu tisti, ki poznajo ustroj delovanja politike le površno, kot muftiju radi pripisali odgovornost za dogajanje v svetu. "Sicer je to v demokratičnih državah dopustno, ampak mogoče sem sam kot mufti večji Evropejec kot tisti, ki me kritizirajo zaradi razumevanja sodobnega sveta," je komentiral nastrojenost proti muslimanom.

Odsotnost sočutja ob begunski krizi

O begunski krizi pravi, da kot Evropejec doživlja odsotnost sočutja do ljudi, ki vsakodnevno izgubijo življenje, kot največji poraz. "V tej begunski krizi ima papež Frančišek zelo jasno stališče in menim, da bo tudi nemška kanclerka Angela Merkel, kljub izgubi deželnih volitev, še naprej humani obraz Evrope," je menil.

Nepojmljivo pa se mu zdi tudi, da nekateri izkoriščajo trpljenje beguncev, ki prihajajo v Slovenijo, da protestirajo proti islamu, džamiji in tistemu, kar je opredeljeno kot drugačno.

V intervjuju sta sogovornika spregovorila o nošenju burke na evropskih tleh. Sam meni, da muslimanka z burko ne more napredovati, saj ji ta preprečuje izobraževanje in sodelovanje v družbi. V Sloveniji ženske težko dobijo zaposlitev že, če nosijo naglavno ruto, pravi. Zato njegovi razlogi proti burki niso enaki tistim, ki nasprotujejo islamu samemu.

Prepovedi nošenja burke sicer, kot je dejal, ne bodo ničesar rešile, hkrati pa se zaveda, da ima država pravico odločati, kje burke ni mogoče imeti, saj gre tudi za identifikacijo osebe. Razume tudi določene kroge, ki so zaskrbljeni za varnost v družbi, a potem je lahko problematičen tudi motorist s čelado, je opozoril. 

Zaradi Katarja lahko vsi v miru spijo

Sogovornika sta se dotaknila tudi gradnje džamije v Ljubljani. Grabus še ne more napovedati, kdaj bo ta končana, pravi pa, da bodo dali vse od sebe, da bi se to zgodilo čez eno leto. Ob tem poskuša pomiriti vse, ki jih skrbi, kakšni so načrti Katarja v zameno za financiranje džamije. Katar, razen da zgradi džamijo, nima drugih interesov, zato lahko vsi v Sloveniji, kar se tiče Katarja, mirno spijo, je zatrdil.