Vsi statistični podatki kažejo na postopno izboljševanje stanja po hudi finančni in gospodarski krizi in Slovenija je letos izšla iz postopka presežnega primanjkljaja, a dobri rezultati nas ne smejo uspavati, je javnofinančni položaj države orisala Vraničarjeva.
Želje po povečevanju odhodkov so previsoke
Zmanjševanja odhodkov na posameznih področjih se ni treba bati, je pomirila poslance, a po drugi strani opozorila, da so zaradi gospodarske rasti želje po povečevanju odhodkov na posameznih področjih previsoke in preveč ambiciozne.
Kot je spomnila, je Slovenija zdaj v preventivnem delu pakta stabilnosti in rasti, ki od nas zahteva nadaljevanje postopnega zmanjševanja strukturnega primanjkljaja. Zadolženost moramo zmanjševati za približno 480 milijonov evrov letno, javnofinančni primanjkljaj pa za 240 milijonov evrov letno, je navedla.
To nam bo omogočilo, da bomo do leta 2020 strukturno uravnotežili proračun, medtem pa se Vraničarjeva zavzema za premišljeno usmerjanje razpoložljivih javnofinančnih sredstev na področja, ki zagotavljajo hitrejšo gospodarsko rast. "A ni pomembno, da se vlaga le v investicijske projekte, pač pa v take, ki imajo visok multiplikativni učinek," je dejala.
Če želimo zagotoviti razvojno naravnanost proračuna, je po njenih besedah nujna premišljenost pri sproščanju veljavnih javnofinančnih omejitev na raven, kot je bila v letu 2008. "Na voljo imamo precej manjši BDP, kot smo ga imeli takrat, in to moramo vzeti v zakup," je dejala.
Ni prostora za dodatno sproščanje plač v javnem sektorju
Zato tudi ne vidi prostora za dodatno sproščanje plač v javnem sektorju glede na to, kar je bilo doslej ponujeno v pogajanjih. V lanskem in letošnjem letu je bila rast plač v javnem sektorju hitrejša od gospodarske rasti. "Ali se bomo pogajali še naprej, ni odvisno le od mene, bom pa zagovarjala restriktivno politiko glede plač v javnem sektorju," je dejala.
Vlada bo v kratkem v obravnavo v DZ poslala predlog sprememb pri davkih, ki ga je s ciljem razbremenitve stroškov dela že spomladi napovedal Mramor. Spremembe bodo pripomogle k privlačnosti zaposlovanja bolj usposobljenih kadrov in prispevale k višji gospodarski rasti, je dejala kandidatka za novo finančno ministrico in dodala: "Razumem različne deležnike, ki bi želeli več, a to je to, kar si v tem trenutku lahko privoščimo."
V načrtu izboljšave davčnega sektorja
Sama ima v načrtu še več izboljšav davčnega sistema, denimo pri obdavčitvi dohodkov iz tujine in pavšalni obdavčitvi, poslance pa so zanimali predvsem njeni načrti v zvezi z zakonom o davku na nepremičnine, ki ga je ustavno sodišče leta 2013 razveljavilo.
"Leta 2013 ni bil problem le davek, ampak tudi množično vrednotenje nepremičnin," je ravnanje ustavnega sodišča pojasnila Vraničarjeva. Zato v tem trenutku tečejo aktivnosti v zvezi z vrednotenjem nepremičnin v skladu z napotki ustavnega sodišča, do konca leta pa pričakuje, da bo v javno obravnavo dan tudi predlog zakona o davku na nepremičnine.
"Iz zgodbe leta 2013 sem se naučila, da pri nekaterih projektih hitrost ni pomembna, ampak si je treba vzeti več časa za sodelovanje z različnimi deležniki," je dejala in poudarila, da mora davek na nepremičnine v celoti ostati prihodek občinskih proračunov. "Osnova mora biti široka in stopnje nizke," je poudarila, želi si tudi postopno uvajanje davka.
Glede prihodkov občin je menila, da bi kazalo sistem povprečnin prilagoditi spremenjenim razmeram. "Tu sem odprta za različne ideje," je dejala. Sicer pa pričakuje, da je kriza financiranja zaradi padca dohodnine, ki so jo občine občutile z dvoletnim zamikom, dosegla dno in se bodo začele okoliščine izboljševati.
O višjih davkih še nič
Na vprašanje, kateri davki se bodo zvišali, je odgovorila, da naj bi nominalnih stopenj ne povečevali. Izjema so izredni primeri, če bi se zvišanje izkazalo za potrebno v povezavi z izvedbo katere od strukturnih reform. "A o tem je še preuranjeno govoriti," je zatrdila. O možnosti zniževanja davkov pa je previdno menila, da je treba predvsem skrbeti za stabilnost javnofinančnih prihodkov.
Glede upravljanja kapitalskih naložb države je dejala, da bo spremembe veljavne strategije mogoče uveljaviti na podlagi sektorskih strategij oz. vizij na posameznih področjih. Vsekakor pa je treba zasledovati cilj premišljene privatizacije in povečanja učinkovitosti upravljanja z naložbami.
Na ugotovitev Alenke Bratušek (NP), da je upravljanje državnega premoženja katastrofalno, je odvrnila, da naj vsakdo odgovarja za tisto, za kar je pristojen. Pri SDH in DUTB je finančno ministrstvo pristojno za nadzor in morebitne spremembe strategije upravljanja kapitalskih naložb države, je dejala.
Kakšna se ji zdi primerna cena za NLB, kot jo je vprašal Andrej Šircelj (SDS), ni želela ugibati. Je pa zagotovila, da si bo prizadevala, da bo država pri upravljanju državnih naložb in privatizaciji ravnala kot odgovoren lastnik. Upravljanje državnih naložb mora potekati v skladu z veljavnimi akti, biti transparentno in poskrbeti za ustrezen sistemski nadzor nad izvedenimi aktivnostmi.
Na področju igralništva nima nekega izrazito izdelanega osebnega mnenja, se pa ji zdi to področje problematično zaradi vplivov, ki jih ima na posameznike in družbo kot celoto. Zato se ji zdi potrebna sprememba zakona in strategije igralništva.
Izpostavila je še potrebo po dokončanju prestrukturiranja bančnega sistema ter poudarila, da je treba sanacijo bank izkoristiti za aktivno podporo finančnega sistema gospodarstvu. Pomembna pa se ji zdi tudi nadgradnja sistema za preprečevanje tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma skozi slovenski finančni sistem.
Priznala je, da je prišlo do zamude pri vzpostavitvi sistemov, ki omogočajo črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. A projekti ne stojijo, financirajo se v obsegu, kolikor ga omogoča zalaganje iz integralnega proračuna, je zagotovila Vraničarjeva, ki ureditev povračil iz evropskega proračuna pričakuje še pred koncem leta.
Med ostalimi pomembnimi temami v naslednjih dveh letih je izpostavila še aktivno sodelovanje pri nadgradnji evropskih pravil na področjih, kot so davčni, finančni sistem ali EU proračun, kot tudi v okviru OECD in drugih mednarodnih institucij.
Nekateri poslanci so pričakovali bolj konkretne odgovore. Marko Pogačnik (SDS) ji je očital, da je govorila politične floskule, Anže Logar (SDS) pa je ugotovil, da je bila Mramorjeva predstavitev pred dvema letom bolj konkretna, pa čeprav je Vraničarjeva trikratna državna sekretarka. "Odgovarja na način birokratke, ki se ne zaveda da bo ministrica," s kritiko ni skoparil tudi Franc Trček (ZL).
Logar je podvomil, da ima dovolj politične moči, da ne bi sklepala gnilih kompromisov zaradi miru v koaliciji. "Boste znali braniti tisto, kar se vam zdi pravilno? Boste znali Karlu Erjavcu reči ne?," je vprašal.
Vraničarjeva je priznala, da izhaja iz uradniške kariere, a položaj državnega sekretarja je tako kot položaj ministra opredeljen kot političen. Vendar verjame, da je treba tudi na politični funkciji ohranjati ustrezno strokovnost, čeprav je hkrati tudi človek dialoga.
Ne dela si utvar, da bo mogoče uresničiti vse po lastnih željah, a kot je dejala, ima postavljene meje, preko katerih ne bo šla. "Ja, znam reči ne marsikomu, ne nujno le ministru Erjavcu," je poudarila.
