V Sloveniji ima oblast ljudstvo, vsaj tako piše v tretjem členu ustave. Ljudstvo naj bi torej odločalo o vseh najpomembnejših stvareh v državi. V ta namen je bil uveden tudi institut referenduma, prek katerega bi lahko državljani še bolj neposredno odločali o pomembnih zadevah.
V času vrhunca krize v Sloveniji pa so se poslanci pred tremi leti odločili, da bodo sprejeli spremembe ustavne ureditve in državljanom onemogočili odločanje o davkih, carinah, obrambi države, ratifikaciji mednarodnih pogodb in podobnem. Proti je takrat glasoval samo en poslanec. Medtem ko se v nekaterih delih sveta uvajajo ideje o participatornem proračunu oziroma sodelovanju ljudi pri odločanju o proračunu, smo pri nas zakoličili povsem drugačno smer.
Omejevanje demokratičnih pravic gre z roko v roki z zmanjševanjem delavskih in socialnih pravic.
Spremembe po nareku finančnih centrov
Že takrat pa se je govorilo o tem, da so spremembe prišle na podlagi pritiskov iz tujine, ki so zahtevali »pozitivne signale za finančne trge«. In prav zanimivo, v tistem času je ameriški bančni in investicijski gigant J. P. Morgan Chase v dokumentu, ki ga je izdal konec maja, navajal kot enega od ukrepov, potrebnih za »prilagoditev« evrske skupine, tudi spremembo ustav tako imenovanih perifernih držav, torej tudi Slovenije, prav v smeri, ki smo jo sprejeli.
Nova zaostrovanja
Brglez se je zdaj odločil, da sam vloži nov predlog spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim bi po novem za začetek referendumskih postopkov potrebovali 2500 overjenih podpisov, ki bi se kasneje šteli v potrebno kvoto zahtevanih 40 tisoč podpisov. Do zdaj zbiratelji podpisov niso potrebovali overitve. Čeprav so pomisleki glede obstoječe referendumske zakonodaje, ki bi preprečila zlorabe na mestu, pa je vprašanje, ali je res najbolj primerna pot za to še dodatno zaostrovanje razpisovanja referenduma. Namesto da bi šli v večji meri v smer uvajanja še več demokratičnih pravic, smo vse bliže nasprotni smeri – omejevanja demokratičnih pravic in svoboščin. Tako se vse bolj približujemo najslabšim platem preteklega režima, ki je omejeval nekatere danes povsem samoumevne pravice in svoboščine in s katerim naj bi presekali prav z osamosvojitvijo in novim demokratičnim sistemom. Namesto da bi te slabe prakse opuščali, raje opuščamo dobre in pozitivne pravice na področju socialnih in delavskih pravic, ki so predvsem posledica takratnega režima. Prav dodatno krčenje delavskih pravic v tem času načrtuje vlada.
Tretji člen Ustave Republike Slovenije, o tem, kdo ima oblast:
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Prevzemamo najslabše prakse
Iz zahodnega sveta kapitalizma tako vse bolj prevzemamo najslabše prakse brezsramnega in krvavega izkoriščanja delavcev, ki vse manjši peščici bogatih prinašajo bajne dobičke. Tu se skrivajo vzroki za vse večjo razslojenost prebivalstva in brezperspektivnost številnih mladih, ki v upanju na boljši svet migrirajo po vsej zemeljski obli. Kot da to ne bi bilo dovolj, na ministrstvu za delo, kot smo že poročali, pripravljajo zakon, ki bo omogočal še lažje odpuščanje delavcev, brez razloga, ko se bo zaposlovalcu to zahotelo. Vlade ne motijo številne kršitve delavskih pravic, ko morajo po trije delavci izmenjaje spati na eni postelji v napol suženjskih razmerah. Ne moti je tudi, da študentje v hotelirstvu delajo za sramoten en evro na uro in da številni plač sploh ne vidijo po več mesecev, (pre)mnogi pa jih niti ne dočakajo. Če bi jih namreč to motilo, bi morali biti plat zvona in tovrstne kršitve obravnavati na izredni seji vlade, kjer bi sprejeli ustrezne rešitve. Potemtakem ne čudi niti potreba po omejevanju demokratičnih pravic ljudi, ki bi se želeli takšnim ukrepom upreti. Z zaostrovanjem pogojev za referendum namreč ljudem odvzemamo še eno zadnjih pravic do legalnega upora proti težnjam sistema, ki vse bolj samouničujoče sledi samo interesom kapitala.
Spremembe ne gredo v smeri večjega zamejevanja zlorab s strani oblasti.
Odprta vrata avtoritarnemu vodji
Še en problem uvajanja tovrstnih praks pa je, da se postopki spreminjajo, zaostrujejo in bolj podrobno določajo samo za prebivalstvo. Za politiko pa se ne zamejujejo, čeprav smo tudi s te strani že bili deležni zlorab. Tudi Brglezova poteza, ko je samovoljno zavrnil zbiranje podpisov, je bila problematična, čeprav ji je pritrdilo ustavno sodišče. Vprašamo se namreč lahko, kaj se bo zgodilo, ko bo na njegovo mesto prišel kakšen drug politik, ki bo imel vse bolj proste roke pri samovoljnem ravnanju in sploh ne bo želel razpisati referenduma, še pri tistih malo temah, kjer je zdaj to dovoljeno. Bodo vladajoči znali pravočasno preprečiti tudi tovrstne zlorabe, preden bo prepozno?
