Novice Svet24

Odzivi prihajajo z vseh koncev oble, svoje pa so pristavili tudi slovenski politiki.

Mramor obljublja vse, da bo Slovenija brexit občutila v čim manjši meri

Minister za finance Dušan Mramor obžaluje odločitev Britancev, ki so se na četrtkovem referendumu odločili za izstop Velike Britanije iz EU. "Upal sem, da bo rezultat referenduma drugačen. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Slovenija to občutila v čim manjši meri," je dejal minister.

Izstop Velike Britanije iz EU bo imel za Slovenijo poleg neposrednih učinkov po pričakovanjih še posredne učinke; pričakovati gre vplive na gospodarsko rast v glavnih zunanjetrgovinskih partnericah naše države. Kako veliki bodo ti učinki, je trenutno težko natančno oceniti, saj bo marsikaj odvisno od načina in dinamike izstopa ter odzivov trgov, so sporočili s finančnega ministrstva.

Med neposrednimi učinki gre pričakovati vpliv na vplačila oz. izplačila iz proračuna EU ter vpliv na obrestne mere, pri čemer na ministrstvu poudarjajo, da je finančna pozicija države močna. To omogoča, da se Sloveniji v času negotovosti in poslabšanih pogojev financiranja ne bo treba podajati na finančne trge.

Spomniti velja tudi, da je bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) pred tednom dni zvišala bonitetno oceno Slovenije, finančni ministri EU pa so potrdili predlog Evropske komisije, v skladu s katerim je Slovenija po sedmih letih izšla iz postopka čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. "Ministrstvo za finance si bo prizadevalo, da bo Slovenija nadaljevala po tej poti," so zapisali.

Cerar: Odločitev Britancev bo dodatno utrdila EU in spodbudila njeno prenovo

STA

Premier Miro Cerar ocenjuje, da bo referendumska odločitev Velike Britanije za izstop iz EU po verjetnem kratkem obdobju negotovosti mednarodnih trgov vodila v dodatno utrditev unije in spodbudila njeno prenovo. Ta bo po njegovem omogočila, da se bomo s sodobnimi izzivi spopadli učinkoviteje, z več solidarnosti, odločnosti in tesnejše povezanosti.

"Čas je, da se ponovno resno posvetimo naši skupni prihodnosti, predvsem tistim konkretnim elementom v prid našim državljanom, ki nas povezujejo in delajo močnejše," je v današnjem sporočilu za javnost še poudaril premier, ki spoštuje voljo Britancev, a jo hkrati obžaluje.

Izrazil je še prepričanje, da je treba EU ohraniti in še naprej krepiti kot skupnost in projekt spodbujanja miru, sodelovanja, svobode in varnosti.

"Slovenija vsekakor ostaja močno zavezana nadaljnji krepitvi Evropske unije," je poudaril Cerar in dodal, da Slovenija ne pričakuje večjih neposrednih posledic brexita, dolgoročne posledice odločitve pa bodo odvisne od dogovorjene nove oblike sodelovanja Otoka z EU.

Brglez: Velika Britanija se je podala na težko in trnovo pot

sta

Velika Britanija se je podala na pot, ki bo izjemno težka in trnova, ne samo zanjo, ampak tudi za države, ki z njo aktivno sodelujejo tako gospodarsko kot politično, je v prvem odzivu na izid britanskega referenduma o EU poudaril predsednik DZ Milan Brglez.

Velika Britanija je bila eden temeljnih kamnov razvoja evropskih integracij, prav tako pa je del evropskega humanizma. V času, ko se EU sooča s številnimi spremembami in izzivi, bi lahko Velika Britanija, če bi še naprej ostala del unije, omogočila temeljit in korenit premislek o njenem nadaljnjem razvoju, je dejal.

Brglez je še izrazil prepričanje, da je EU za vse države v Evropi edina prava pot. "Je pot demokracije, miru in pot vladavine prava. Je pot gospodarskega razvoja in dviga blaginje," je poudaril.

Napovedal je, da se bo Slovenija še naprej zavzemala za "razvoj unije kot integracije, ki omogoča blaginjo našim državljankam in državljanom, za njeno poglobitev, širitev in solidarnost med njenimi članicami".

Kot je dodal, to ne pomeni, da bomo le nekritično opazovali, kakšni ukrepi se bodo sprejemali v Bruslju, ampak bomo morali še bolj aktivno pristopiti k izgradnji EU. "Danes ni čas omahovanja, je čas poguma. Rezultati referenduma v Veliki Britaniji nas tako ne smejo pasivizirati, ampak morajo dati dodatni zagon," je poudaril.

Zver: Otočani so se odločili za samostojno, tvegano in negotovo pot

sta

"Danes smo se zbudili v drugačni in šibkejši Evropski uniji," je po včerajšnji odločitvi Velike Britanije, da izstopi iz EU dejal vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in podpredsednik SDS dr. Milan Zver, piše na spletni strani milanzver.eu.

"Zagotovo pa so se Britanci zbudili veliko bolj osamljeni in oslabljeni, kot ostali državljani Evropske unije. A dejstvo je, da smo izgubili vsi. Čeprav so meseci pred nami velik izziv za evropsko povezovanje, pa sem prepričan, da so varnostni mehanizmi Evropske unije dovolj močni, da bodo vzdržali tudi ta šok," je poudaril.

"Zdaj je čas za to, da postrojimo vrste in pričnemo z delom za boljšo in popolnejšo Evropsko unijo. Zagotoviti moramo tudi, da se vprašanja nadaljnjih odnosov med obema stranema rešijo kar se da hitro. Britanci se včeraj niso odločali o usodi Evropske unije, ki čeprav ranjena in nepopolna, ostaja trdno povezana, vendar so se odločali izključno o svoji usodi. Pred EU je nedvomno čas samorefleksije in reforme k boljši Uniji, ki naj bo velika pri velikih izzivih in majhna pri majhnih," je dejal.

"Obstaja pa nevarnost, da bodo evroskeptiki ta trenutek, ko smo kot skupnost ranljivi, izkoristili za nadaljnje razgrajevanje Evropske unije. Ključno je, da ne izgubimo perspektive, sicer bi lahko iskra, ki je preskočila z Brexitom, zanetila večji ogenj, ki bi lahko resno ogrozil evropski projekt miru. Mir danes ni več samoumneven," je še povedal dr. Milan Zver.

Peterle: Izstop Velike Britanije mora za zvezo pomeniti nov začetek in odločnejše delovanje 

STA

"Odločitev Britancev za izstop iz Evropske zveze spoštujem, praznujem pa jo nikakor ne," je na svoji Facebook strani zapisal Lojze Peterle. "Po Lizbonski pogodbi je zvezo mogoče tudi zapustiti. Tisti, ki jo želi zapustiti, pa mora vedeti, da bo tudi zveza zapustila njega.

Zdaj je ključno, da storimo vse, da povezava to krizo preživi in iz nje izide močnejša. Čas ni primeren za male igre in taktiziranja, prav tako ne za kozmetiko. Gre za veliko igro na velikem gradbišču nedokončane gradnje. Čas je, da voditelji držav članic in tisti na najodgovornejših mestih EZ, jasno in odločno ukrepajo. V duhu očetov Evrope naj sedejo za skupno mizo in jo zapustijo šele, ko bodo začrtane skupne rešitve na trenutno največje izzive povezave. Čas za polovične in nezadostne rešitve, ki kopičijo probleme, se je iztekel.

Izstop Velike Britanije mora za zvezo pomeniti nov začetek in odločnejše delovanje. Imamo priložnost boljše Evrope, bolj trdne Evrope, ki bo pomemben globalni igralec. Velika Britanija je v zadnjih letih s svojim nasprotovanjem, iskanjem posebnih statusov, pogosto ustavljala ključne in nujne projekte zveze, zato je na nas, da od tu dalje delamo učinkoviteje."

Erjavec: Brexit bo huda preizkušnja tako za Veliko Britanijo kot za EU

sta

Zunanji minister Karl Erjavec močno obžaluje odločitev britanskih volivcev za izstop Združenega kraljestva iz EU. Kot je dejal v izjavi za medije, bo to huda preizkušnja tako za Združeno kraljestvo kot tudi za EU. Minister pričakuje, da bo postopek izstopa trajal dlje od predvidenih dveh let, zavzel pa se je, da bi bil čim manj boleč.

V okviru EU bo po besedah zunanjega ministra treba opraviti premislek, zakaj se je to zgodilo. Po njegovi oceni je razlog morda tudi v prevelikem poudarku na birokraciji in v oddaljenosti EU od volivcev oz. državljanov. To refleksijo bo gotovo treba opraviti tudi v razpravi na Evropskem svetu prihodnji teden, je dejal v izjavi za medije v DZ.

Postopek izstopa države članice iz EU določa 50. člen lizbonske pogodbe, po njem pa naj bi trajal največ dve leti. Glede na to, da gre za prvi takšen primer, pa Erjavec pričakuje, da bo izkoriščena možnost za podaljšanje tega obdobja.

Združeno kraljestvo sicer ostaja v EU, vse dokler odločitev ni podpisana in ratificirana s strani vseh parlamentov EU, je opomnil Erjavec in dodal, da je v drugi polovici 2017 predvideno celo predsedovanje Velike Britanije Evropski uniji. "Pričakovati je, da se bo treba pogovoriti tudi o tem vprašanju," je poudaril.

Izstop Združenega kraljestva iz EU po besedah Erjavca sicer pomeni tudi manj sredstev za evropski proračun. Slovenija vanj denimo prispeva 0,28 odstotka, Velika Britanija pa 13,27 odstotka. Zato se po napovedi ministra obeta tudi razprava o prihodnjem obsegu proračuna.

Erjavec je še ocenil, da današnja odločitev britanskih volivcev ne bi smela biti posebej hud udarec za slovensko gospodarstvo. Slovenija ima sicer za okoli 540 milijonov evrov izvoza v Združeno kraljestvo, uvoza pa za 356 milijonov evrov, je pojasnil.

Bo pa odločitev imela večplastne mednarodne posledice. Ena teh je, da je britanski premier David Cameron že napovedal odstop, druga je močan padec vrednosti funta, tretja pa je povezana z različnimi pogledi na vprašanje obstanka v EU znotraj Združenega kraljestva.

Kot je poudaril Erjavec, so Škoti izraziti zagovorniki članstva v EU, tako da tudi tu "lahko pričakujemo določene demokratične odločitve, ki lahko spremenijo tudi sliko Združenega kraljestva". Ravno dejstvo, da je bila Velika Britanija članica EU, je bil na prejšnjem referendumu močan argument v prid odločitvi za obstanek Škotske v Združenem kraljestvu, je spomnil.

Zunanji minister se bo popoldne o današnji odločitvi pogovarjal tudi z britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey.

Tomčeva: Obžalujem odločitev Britancev, da so se odločili za izstop iz EU

"Britanski referendum je bil resen opomin, ki je pokazal, da ni samo po sebi umevno, da Evropska unija takšna kot je, ostane za vedno," je na spletni strani sds.si zapisala Romana Tomc.

"Obžalujem odločitev Britancev, da so se odločili za izstop iz Evropske unije. Seveda smo vsi upali, da do tega ne bo prišlo. Zavedali smo se, da odločitev za ali proti ne bo racionalna, ampak emocionalna. Prav zato je bilo izid nemogoče zanesljivo napovedati.

Ta odločitev ni pomembna le iz gospodarska vidika, ampak je to predvsem simbolno sporočilo. Prvi odzivi na finančnih trgih kažejo, da izstop ne bo minil brez posledic. Ne za EU ne za Veliko Britanijo, ki bo po vseh ocenah velika poraženka te odločitve.

Toda poti nazaj ni. Tako so se Britanci odločili in to odločitev moramo spoštovati. Izkazalo se je to, na kar sem opozarjala pred referendumom, da Velika Britanija ni samo London City in da volje ljudi ne gre podcenjevati.

Kaj se bo zgodilo z Evropsko unijo? To bomo videli v naslednjih mesecih, letih. Ne potrebujemo več Evrope, ampak boljšo Evropo. Evropo, ki spoštuje voljo ljudi in se odziva na njihove zahteve. Evropo, ki je je sposobna zaznati in se odzvati na realne težave. Evropo, kjer so pravice in obveznosti del istega paketa.

Britanski referendum je bil resen opomin, ki je pokazal, da ni samo po sebi umevno, da Evropska unija takšna kot je, ostane za vedno.

Čas je, da si prenehamo zatiskati oči, da je Evropska unija nedotakljiva. Čas je, da prevzamemo odgovornost in prihodnost obrnemo v pozitivno smer. Zmanjševati pomen britanskega opomina, bi bilo neodgovorno."

Hribar Milič: Brexit ni nujno najslabši za EU 

Grega Wernig/KMA, STA

Po referendumu, na katerem so Britanci izglasovali izstop države iz EU, "ne bo nikoli več tako, kot je bilo - a ni rečeno, da je to najslabše za prihodnost EU", je ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Po njegovem bo bistveno, kako se bo na t. i. brexit odzvala preostala Evropa.

"Neposredne ekonomske posledice (brexita) bodo verjetno manjše, kot se zdi na prvi pogled," je dejal Hribar Milič. Ob tem je spomnil, da so ob novici o izidu glasovanja za izstop sicer podivjale nekatere borze, vrednost funta je padla. "Na daljši rok pa bi to lahko bil znak še drugim državam v EU, da pospešijo reforme EU ali da tudi same začnejo razmišljati o izstopu," je opozoril.

Bolj kot sama Velika Britanija bo tako po besedah Hribarja Miliča pomembno vprašanje, kako se bo odzval ostali del EU. "Vemo, kaj se je dogajalo pred meseci ob begunski krizi, kako so se države začele zapirati," je spomnil. Begunsko in druga globalna vprašanja še niso razrešena. "To bi lahko pokazalo, da EU niti vrednostnoniti institucionalno še ni tako čvrsta, kot bi želeli," je poudaril.

Kaj pa se ob brexitu obeta slovenskemu gospodarstvu? "Prepričan sem, da bodo gospodarski tokovi našli poti za normalno sodelovanje še naprej," je dejal generalni direktor GZS.

Na GZS so v fokusnem komentarju kasneje dodali še, da bo Slovenija utrpela udarec predvsem zaradi nekoliko manjše rasti povpraševanja na glavnih izvoznih trgih, saj naj bi se poslovni optimizem v Evropi zmanjšal. Tudi manjša kupna moč britanskih turistov naj bi znižala turistični izkupiček za okoli 20 milijonov evrov.

V zbornici ocenjujejo, da bo vpliv odločitve britanskega ljudstva zelo odvisen od komunikacije britanskih in evropskih politikov. "V kolikor bo ta jasna in ukrepi predvidljivi, bodo vplivi na realno gospodarstvo minimalni oziroma začasni," so zapisali v komentarju.

V kolikor pa bo neznank v roku naslednjih treh mesecev veliko, se lahko zgodijo številne spremembe - med njimi porast blagovne menjave med Veliko Britanijo in EU zaradi neznank o prihodnjih carinah in omejitvah, manj poslovnih investicij v EU in na Otoku ter upad optimizma potrošnikov v EU nasploh. "Prva sprememba bi pozitivno vplivala na BDP, vendar bi bil negativni vpliv zadnjih dveh močnejši," so opozorili.

Na GZS tako ocenjujejo, da bi se rast bruto domačega proizvoda v EU znižala za 0,2 do 0,3 odstotne točke. Na nivoju dejavnosti so med bolj prizadetimi britanske finančne družbe, sploh tiste, ki so iz Londona izvajale operacije za države EU. Pridobili naj bi regionalni finančni centri, kot so Pariz, Frankfurt, Varšava, Milano in Dublin.

EU je sicer zaradi odločitve Britancev politično oslabljena, kar lahko omejuje njeno vlogo v primerjavi z ostalimi velesilami. "To ni zanemarljiva posledica, saj imajo pri določitvi pravil igre večji ekonomski bloki večjo moč," so še opozorili v hramu gospodarstva.

Bulčeva o brexitu: Britanski volivci so nastavili ogledalo vsej politiki

Reuters

Volivci Združenega kraljestva so zelo močno nastavili ogledalo vsej politiki, je v osebnem mnenju izid referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU ocenila komisarka za promet Violeta Bulc. Kot je opozorila na okrogli mizi Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru, gre za zelo tesen izid, ki kaže na razdvojenost britanske javnosti.

Bulčeva je ob tem izrazila upanje, da bodo Britanci našli dovolj modrosti, da bodo znali preseči trenutno polarizacijo ter spet našli svojo notranjo trdnost, "ker ta njihova notranja trdnost pomeni trdnost tudi za vse sosedske države".

Ob tem je evropska komisarka iz Slovenije poudarila, da močno verjame v Evropsko unijo "kot strukturo, ki zagotavlja mir, ki zagotavlja močan enotni trg, razvoj gospodarstva". Kot je napovedala, bodo zato še močneje delali na elementih, ki nas povezujejo, ter poskušali minimizirati elemente, ki nas razdvajajo. Kot je sicer priznala, je trenutna politična situacija zaradi različnih tem v mnogih državah zelo razgreta.

Bratuškova ob brexitu opozarja, da so ekstremisti dobili krila

STA

Danes je za Evropo žalosten dan, saj so ekstremisti dobili krila, kar je lahko zelo nevarno, je brexit komentirala Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Strasti se bodo po njenih besedah v prihodnjih dneh pomirile, bodo pa morali odgovorni takoj stakniti glave in ugotoviti, kako naprej.

"Evropa, kot smo jo poznali, pa očitno ne obstaja več. Na žalost," je v izjavi za medije v DZ dejala Bratuškova. Na vprašanje, kdo bi moral za takšen razplet prevzeti odgovornost, je odgovorila, da jo britanski premier David Cameron očitno že prevzema. "Prav je tako, saj je to zaradi svoje volilne kampanje tudi zakuhal, kar je žalostno," je dejala.

Kot je dejala, tudi v domači politiki pogosto opozarja, koliko škode lahko naredijo neodgovorne poteze politikov. Tudi v Sloveniji so namreč politiki, ki so pripravljeni za svojo promocijo narediti praktično vse, je opozorila.

Na drugi strani bi Bratuškova težko odgovornost pripisala konkretni osebi v Bruslju, je pa res, da je Evropska komisija na veliki preizkušnji.

Posledice brexita Bratuškova ne vidi le v spremembi vplačil in izplačil iz evropskega proračuna v prihodnje, pač pa tudi v spremenjenih okoliščinah za mnoge mlade Slovence, ki v Veliki Britaniji živijo in delajo.