Čeferin se je za kandidaturo odločil po široki podpori članic Uefe. Ta ima 55 članic, predsednika NZS pa so že doslej v boju za prvega moža Uefe podprle štiri skandinavske države - Danska, Švedska, Norveška in Finska, podporo mu je napovedala tudi Italija, po današnjih sestankih v Moskvi pa še 13 držav, ki so se udeležile regionalne konference.
To so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Makedonija, Črna gora, Romunija, Rusija, Srbija, Turčija in, seveda, Slovenija.
Neuradno naj bi imel podporo že več kot polovice članic. Oseminštiridesetletni Čeferin, ki mesto prvega moža NZS zaseda od 17. februarja 2012, bo več o kandidaturi povedal v četrtek oziroma v naslednjih dneh.
"Glede na široko podporo vzhoda, zahoda, severa in juga, torej različnih koncev Evrope, sem se odločil, da se potegujem za mesto predsednika Evropske nogometne zveze. Ti ljudje so me precej spoznali v teh petih letih, odkar sem predsednik NZS. Prav tako sem videl, da so se dobro pozanimali o meni in ocenjujejo pač, da Uefa v tem trenutku potrebuje tak profil predsednika kot sem jaz. Ali bo to tudi potrjeno na volitvah, pa bomo videli septembra," je dejal Čeferin.
Kandidati za predsednika Uefe imajo sicer čas za oddajo kandidatur do 20. julija, volitve pa bodo na kongresu Uefe, predvidoma 14. septembra v Atenah. Med potencialnimi kandidati za predsednika poznavalci omenjajo še šefa španskega nogometa Angela Villarja, trenutno je kot najstarejši podpredsednik Uefe v vlogi začasnega predsedujočega evropski zvezi, predsednika portugalske nogometne zveze Fernanda Gomesa, vršilca dolžnosti generalnega sekretarja Uefe Theodora Theodoridisa ter predsednika poljske zveze Zbigniewa Bonieka.
Čeferin se bo tako potegoval za sedmega predsednika Uefe. Doslej so to mesto zasedali Danec Ebbe Schwartz (1954 do 1962), Švicar Gustav Wiederkehr (1962 - 1972), Madžar Sandor Barcs (v. d., 1972 - 1973), Italijan Artemio Franchi (1973 - 1983), Francoz Jacques Georges (1983 - 1990), Šved Lennart Johansson (1990 - 2007) in Francoz Michel Platini.
Ta je leta 2007 nasledil Johanssona, 9. maja letos pa je odstopil z mesta predsednika po aferi zaradi spornega plačila. Gre za plačilo 1,8 milijona evrov, o katerem naj bi se z nekdanjim predsednikom Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Seppom Blatterjem ustno dogovorila za svetovalno delo med letoma 1999 in 2002. Blatter mu ga je izplačal šele leta 2011.
Etična komisija Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je Francoza 21. decembra lani zaradi neprepričljivega dokazovanja tega plačila kaznovala z osemletno prepovedjo delovanja v nogometu, februarja pa mu znižala kazen na šest let. Platini se je nato še neuspešno pritožil na Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (Cas) v Lozani in zatem odstopil kot predsednik Uefe.
