Novice Svet24

Težak sneg in veter sta v številnih krajih po državi podirala drevje in lomila veje, kar je oviralo promet in zaposlovalo gasilce. Na Koroškem, Štajerskem in drugod je prihajalo tudi do izpadov elektrike. V nekaterih delih države je zapadlo več kot deset centimetrov snega, na višje ležečih območjih pa tja do 20 centimetrov.

Bralec Tadej

Prizadeti so predvsem listavci

Precej škode je sneg povzročil tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov. Višje so njihovi listi še manjši, nad 1000 metri pa listavci še niso ozeleneli. V osrednji in severni Sloveniji je več snega padlo tudi v nižinah, zato je drevje poškodovano tudi tam, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu od 500 do 700 metrov. Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in prometnicah, kjer ima drevje asimetrične krošnje.

STA

Pozen sneg zaradi potovanja ciklonov

Nazadnje smo sneg po 20. aprilu doživeli pred približno 20 leti, a je šlo za precej manjšo količino. Po besedah Veronike Hladnik z Agencije RS za okolje (Arso) lahko pozen sneg pripišemo predvsem potovanju ciklonov, svoj pečat pa puščajo tudi podnebne spremembe. Če je spomladi že bilo toplo obdobje, je dokaj običajno, da aprila ali maja pride do občutne ohladitve. To se zgodi vsakih nekaj let. Kadar sneži aprila, je to po navadi v prvih desetih dneh meseca. Kljub temu tokrat ni prvič, da nas je sneg presenetil v poznejših dneh. Leta 1988 je snežilo 24. aprila, leta 1907 pa so 29. aprila zjutraj po dolgotrajnem sneženju – predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini – izmerili za ta čas nenavadno veliko snega. V Bohinjski Bistrici in Sodražici je bila snežna odeja visoka kar 40 centimetrov. Skozi leta se je večkrat zgodilo, da je snežilo v začetku maja, med drugim v letih 1957, 1965, 1979, 1981 in 1985. Leta 1985 so 3. maja zjutraj po močni ohladitvi in nočnem sneženju v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja dosegla kar 42 centimetrov. Če so najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine zabeležili 10. junija 1974 v naselju Nomenj, pa se je najzgodnejše sneženje zgodilo 11. septembra 1972 v Kotljah.

STA

Nekateri krivijo Američane, drugi NATO

Ob zadnjem sneženju pa se je pojavilo tudi kar nekaj ugibanj in polemik, ki so jih nekateri napletli do te mere, da jih ne moremo poimenovati drugače kot teorije zarote. Avtorji slednjih namreč menijo, da je bila celotna vremenska ujma zrežirana in za povrh ne prvič.  Še več, trdijo, da je Slovenija laboratorij biološkega orožja. "Najprej umetno obdobje brez prave zime, nato pretopla pomlad, da bi kmetijstvo in sadjarstvo dobilo zalet, danes pa je treba vse to uničiti," menijo teoretiki v svojih zapisih na blogih in družbenih omrežjih, kjer so seveda našli tudi krivce – ameriške postaje HAARP v Sloveniji, ki naj bi prignale sneg.

Svet24

Omenjene postaje naj bi bile krive za katastrofo, ki jo je pred približno dvema letoma povzročil žled. In zakaj Američani to počnejo? Po mnenju zgoraj omenjenih teoretikov je zdaj na vrsti za uničenje slovensko kmetijstvo, da se bomo potem lažje odločili za gensko spremenjeno hrano. Drugi pa menijo, da za vsemi nenavadnimi vremenskimi pojavi stoji NATO, ki zaprašuje in zastruplja nebo nad Slovenijo. NATO naj bi to počel z letali, ki spuščajo "kemične koktejle", cilj tega zapraševanja pa naj bi bil ekocid in genocid nad slovenskim ljudstvom. To so vsekakor le teorije zarote. Dejstvo je, da na tej točki lahko bolj verjamemo vremenoslovcem in se sprijaznimo s tem, da je vreme velikokrat nepredvidljivo in da nanj ne moremo vplivati.