Po "vročem" pisanju predsednice Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) na tamkajšnji univerzi, dr. Marije Javornik Krečič, se je zdaj oglasil še rektor dr. Igor Tičar. Pravi, da so pisanja v domačem akademskem krogu postala športna dejavnost.
STA
Sedež rektorata mariborske univerze na Slomškovem trgu v Mariboru
Nedavno pismo dr. Marije Javornik Krečič, predsednice Visokošolskega sindikata Slovenije na Univerzi v Mariboru, ki je bilo objavljeno v enem od lokalnih časopisov, precej odmeva. Aktualnemu rektorju dr. Igorju Tičarju med drugim očita pomanjkanje komunikacije, saj naj bi univerzo videl kot svoj zasebni projekt in atribut svojih kariernih dosežkov. "Druga največja javna univerza v državi je ta hip medijsko prepoznavna predvsem po rumenih aferah in prizadevanju rektorja, da bi se izognil upokojitvi," je zapisala Javornik Krečičeva. In na njeno pisanje se je zdaj odzval tudi Tičar.
Veselje do pisanja
"V Mariboru imajo nekateri res veselje pisati pisma. Vsaj tisti, ki imajo čas. Najraje javna, odprta, po možnosti ogorčena. Običajno tisti, ki nimajo siceršnje možnosti zbujanja pozornosti," meni Tičar in dodaja, da so zlasti v domačem akademskem krogu tovrstna pisanja pravcata športna dejavnost. Sicer pa lahko iz nizanja obtoževanj in navajanja navideznih resnic ter polresnic pozoren bralec razbere, kdo je komu simpatičen in koga je treba enkrat z leve in drugič z desne obmetavati z blatom. "Nekako sem začuden, kako lahko ljudje ob odgovornem pedagoškem in poglobljenem znanstveno-raziskovalnem delu še najdejo čas in energijo za dolga sestankovanja, opravljanje funkcij in odmevna nastopanja v medijih," se čudi rektor. Po njegovem ga gospa, ki se v javnosti predstavlja in podpisuje kot predsednica visokošolskega sindikata, v svojem zapisu večkrat prijazno omeni. "Najprej v trditvi, da je socialni dialog v mojem mandatu dosegel dno. Omemba dna ni tako zgrešena, glede na to, kakšne usedline priplavajo občasno na vrh. Ne prav lepih vonjav! Očitno se najin pogled na dialog razlikuje. Naj spomnim gospo na ugotovitve inšpekcijskega nadzora o nezakonitem popravku ocenjevanja delovne uspešnosti. Moj predhodnik je klonil pod pritiski, nekdanji dekan pa dobil dokaz, da je ravnal zakonito. In si prislužil plaz nenehnih kritik," razloži Tičar.
Zaradi mene ne bo konec univerze – 2
Dr. Igor Tičar je inženir elektrotehnike, gospodarstvenik, profesor in aktualni rektor.
Rumene afere
V nadaljevanju omeni še en primer: "Gospa omenja 'rumene afere', v katere je vpletena naša univerza. Kdo jih dela rumene, morda sama bolje ve. Osvežimo spomin. Neakademsko ravnanje nekdanjega dekana. Šest ali sedem let stara zgodba (kdo sta bila takrat rektor in dekan, vemo) je postala zgodba v začetku mojega mandata. Prikladna za mesec kislih kumaric. Ko smo jo neboleče rešili, je bilo treba vrtati naprej." Tičar je prepričan, da že nekaj časa intenzivno delajo na tem, kako zagotoviti finančno vzdržnost univerze in sanirati morebitne velike finančne odlive. Očitki o nenehnem ponavljanju, kako se nič ne naredi na področju varovanja pravic zaposlenih, kako ni ne socialnega dialoga ne napredovanj, pa po njegovih besedah kažejo na nepoznavanje dogajanja ter namerno zavajanje. "Vodstvo UM je že nekaj mesecev po nastopu mandata začelo urejati razmere na področju napredovanj (slednja so bila namreč več let zamrznjena) in jih pričelo postopoma sproščati. Prisluhnilo je željam vodstva FF, da ukinejo po njihovem mnenju škodljivo in do zaposlenih nepošteno 'faktorizacijo'. Fakultetam, ki so v slabši finančni kondiciji, pa sproti zagotavlja vzdrževanje njihove likvidnosti in solventnosti v skladu z obstoječo zakonodajo in pravili UM," pravi na očitke o njegovi aroganci, agresivnosti in neodzivnosti na probleme.
Zadnji adut: starost
In ko "rumene afere" nekako zvodenijo, se, tako Tičar, pojavi zadnji, že prežvečeni adut – rektorjeva starost. "Za svojo rojstno letnico sem sokriv, priznam. Menda je bila etično sporna že moja kandidatura. In zdaj se 'otepam' upokojitve. Če se otepam, torej migam. Vendar ne zato, ker bi sam skočil v živo blato, ampak zato, ker me vanj pritiskajo drugi. Predvsem predsednik Upravnega odbora. Zato je najbrž čisto človeško, da zgolj ne čakam in tonem. Ampak s svojim bojem opozarjam na anomalije sistema, ki dopušča zlorabe varčevalne zakonodaje za obračun s tistimi, ki si ne pustijo soliti pamet s strani vsakogar. Najbrž se zato dviguje mulj in že prej omenjene, ne prav čiste usedline," pravi Tičar in pisanje sklene s tem, da univerzo vidi kot zasebni projekt in karierni atribut. "Ja, ponosen sem na svojo poklicno kariero. Odločitev za rektorsko kandidaturo je bila tudi zasebni projekt. In ja, volivci so s svojimi glasovi potrdili, da sem se prav odločil. In ne, ne z mano in ne zaradi mene ne bo konec univerze," je dejal Tičar in zaključil s vprašanjem: "So moja prizadevanja, da v celoti končam svoj mandat, manj legitimna samo zato, ker sem rektor?"
Zaradi mene ne bo konec univerze – 2
