Pohodnike na 15-kilometrski pešpoti iz Višnje Gore do Krke in Muljave so ob poti vseskozi spremljala prizorišča iz Jurčičevih literarnih stvaritev. Letos pa so se številni med njimi na izhodišče v Višnjo Goro iz smeri Ljubljane in Novega mesta pripeljali z brezplačnim izrednim vlakom, je v imenu organizatorjev sporočil Franc Fritz Murgelj.
Na Jurčičevi poti je bilo moč opaziti več znanih obrazov, med njimi tudi olimpijskega in svetovnega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa, ki je na zaključni prireditvi na Muljavi pohodnike tudi nagovoril. Med drugim je dejal, da so pohodi zelo posrečena oblika rekreacije. "Gibanje je zelo pomembno za kakovostno življenje v vseh življenjskih obdobjih, dobra fizična kondicija pa posamezniku olajša premagovanje psihičnih in mentalnih izzivov sodobnega vsakdana," je poudaril.
Kozmusove vtise je dopolnil župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je bil zelo vesel vztrajnosti udeležencev pohoda. Ti so dan izkoristili tudi za obisk ogled kulturnih in naravnih znamenitosti ob poti. Med drugim so si ogledali razvaline Starega gradu grofov Višnjegorskih, na najvišji točki pohoda na 630 metrih nadmorske višine pa še cerkvico Svetega Duha iz 15. stoletja.
140-članska ekipa organizatorjev
Na prvo marčevsko soboto je bil prost vstop v Krško jamo ter v rojstno hišo Josipa Jurčiča z muzejem na prostem na Muljavi. Tam so si pohodniki lahko ogledali še poznogotsko cerkvico Marijinega vnebovzetja, ki je znana po zlatem baročnem oltarju in freskah Janeza Ljubljanskega iz sredine 15. stoletja.
Predsednik Planinskega društva Polž iz Višnje Gore Aleš Erjavec je ob tem pohvalil 140-člansko ekipo organizatorjev, v kateri ni manjkalo prostovoljcev in članov kulturnih, turističnih ter gasilskih društev in drugih prizadevnih posameznikov. S skupnimi močmi so pohodnikom pripravili varno in prijetno izkušnjo na kulturno-rekreacijskem pohodu po šolski poti Josipa Jurčiča, so še zapisali organizatorji.
Josip Jurčič (1844-1881) je s prvim slovenskim romanom Deseti brat (1866) postavil temelje slovenske pripovedne proze, deloval pa je tudi kot urednik, založnik, dramatik in časnikar. Njegova dela so prevedena v več kot 50 jezikov, med katerimi prednjačijo slovanski.
Jurčič se je rodil na Muljavi na Dolenjskem, njegov oče pa je prišel iz Jablanc pri Kostanjevici na Krki. Jurčičeva domačija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kmečkega stavbarstva, tamkajšnje Kulturno društvo Josip Jurčič pa v letnem gledališču ob njej vsako leto uprizarja Jurčičeva dela.
