Štirje mrtvi, 29 odpeljanih v bolnišnico, 89 nepoškodovanih, 79 razbitih vozil, 118 gasilcev in 21 gasilskih vozil, 39 zdravstvenih delavcev na terenu, 25 policistov. To je le nekaj številk, povezanih z do zdaj najhujšo prometno nesrečo v Sloveniji, ki se je pred dobrim mesecem zgodila na primorski avtocesti.
NMP Slovenije
Številke glasno opozarjajo, da Postojna skupaj z okolico potrebuje sodoben gasilsko-reševalni center. V prvi vrsti zato, da bi zagotovili normalne delovne razmere za gasilce in reševalce. "Predvsem pa zato, ker smo varnostno izpostavljeni, kar je nedavna nesreča ponovno potrdila," pravi Igor Marentič, župan občine Postojna. Župan pri tem nima v mislih samo avtoceste, na kateri so večje in manjše prometne nesreče del vsakdanjika: "V bližini je vojaški poligon, kjer gasilci pogosto opravljajo intervencije, saj lahko pride tudi do kakšne večje eksplozije, pa Postojnska jama in druge znamenitosti, ki pritegnejo širše množice. Ne želim biti črnogled, a dejstvo je, da potrebujemo varnostno infrastrukturo, ki nam bo v primeru hujših nesreč ali nepredvidljivih dogodkov omogočila, da se bomo lahko čim hitreje odzvali nanje in tudi čim hitreje odpravili posledice."
Jeseni bodo tako v Postojni začeli graditi gasilsko-reševalni center, ki bo obsegal 2000 kvadratnih metrov površin, gradnja bo predvidoma trajala eno leto, v njem pa bodo, pravi župan, center za gasilce, reševalce, civilno zaščito in gorsko-reševalno službo. "V Postojni poleg gasilsko-reševalnega centra nujno potrebujemo tudi obnovo centra nujne medicinske pomoči. Tovrstni centri naj bi bili po novi zakonodaji tako imenovani satelitski centri, tukaj bi radi imeli tudi helidrom z ekipo v stalni pripravljenosti," o načrtih za prihodnost našteva Igor Marentič.
arhiv Občine Postojna
Župan Igor Marentič meni, da je Postojna varnostno izpostavljena.
Seveda v Postojni in okolici vse naštete službe že delujejo, a županova želja je, da jih združi pod eno streho: "Občinski štab civilne zaščite, gasilci, policisti, reševalci, vsi so se tudi ob zadnji nesreči, tako kot vedno, zelo hitro odzvali in priskočili na pomoč. Vsi so v zelo kratkem času stopili skupaj." Celotna intervencija je trajala deset ur in pol, toliko časa je bila zaprta tudi avtocesta. Po drugi strani so zadnjega ukleščenega iz avtomobila rešili že 52 minut po začetku reševalne akcije, kar je vsekakor pohvalno. Centri za obveščanje so tisti dan, ko se je zgodila ta do zdaj najhujša prometna nesreča pri nas, v povezavi z njo prejeli kar 430 telefonskih klicev.
"Ko se zgodijo manjše nesreče, se prva odzovejo lokalna gasilska društva, ko se zgodi kaj večjega, se aktivira celotni sistem," pravi Marentič. Tako so denimo nepoškodovane udeležence prometne nesreče takoj začeli voziti v center za nepoškodovane v Razdrtem, ki ga je vzpostavil občinski štab, prišli so krajani, poskrbeli, da so imeli udeleženci ves čas na voljo topel čaj, skratka, cela vas je delala za ljudi.
Hiter odziv vseh pristojnih služb se zdi marsikomu sam po sebi umeven, a ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Postojnski gasilci, na primer, morajo čez središče mesta, da pridejo do avtoceste, a na nobenem vozilu nimajo visoke lestve, kar pomeni, da ob požaru ne morejo reševati ljudi niti iz tretjega nadstropja stanovanjske hiše, ker preprosto ne morejo do njih. Igor Marentič pravi, da so gasilci lani kupili štiri nova vozila, tudi drugo opremo sproti posodabljajo, naslednji korak pa je, kot že rečeno, visoka lestev, s katero jim zdaj po potrebi priskočijo na pomoč gasilska društva iz sosednjih regij. Prostovoljno gasilsko društvo Postojna ima sicer profesionalno jedro, kar pomeni sedem poklicnih gasilcev, preostali so prostovoljci.
arhiv Občine Postojna
