Vsebina interpelacije proti Erjavcu je po mnenju poslanca DeSUS Petra Vilfana "sila skromna". Pričakovali so namreč tehten in argumentiran dokument, "dobili pa smo politični pamflet". Predlagateljem je očital, da se spuščajo na raven "kavarniških klevet, po sistemu: če ni vsebine, si jo bomo pa izmislili". Erjavec je po njegovem mnenju v času ministrovanja vodenje zunanjega ministrstva optimiziral in v ospredje postavil gospodarsko diplomacijo. Zato bi lahko rekli, da je Erjavec eden najboljših zunanjih ministrov, kar jih je država imela, je prepričan Vilfan.
Erjavcu so v bran stopili tudi poslanci SMC. V interpelaciji je po besedah Simone Kustec Lipicer zelo malo objektivnih obtožb in zelo veliko političnih namigovanj. Predlagateljem očita, da poskušajo omadeževati ugled Slovenije v mednarodnem prostoru, destabilizirati vlado ter osebno diskvalificirati in diskreditirati zunanjega ministra. Slovenska zunanja politika je po njenih besedah aktivna, verodostojna in odgovorna, zato v SMC da interpelacije, ki je "v vseh pogledih in z vseh možnih zornih kotov neutemeljena", ne bodo podprli.
Da interpelacija vsebinsko ni dobro pripravljena, očitki pa so pavšalni, prazni in neargumentirani, menijo tudi v SD. Po besedah Matjaža Nemca je zunanji minister sicer delal napake, a te ne upravičujejo interpelacije, ki predstavlja le poskus opozicije, da vnese razdor v vlado. Tudi v SD opozarjajo na številne aktivnosti zunanjega ministrstva na področju gospodarske diplomacije, hkrati pa Erjavca pozivajo, naj ne zavlačuje več s priznanjem Palestine.
V NSi pa vztrajajo pri številnih očitkih na Erjavčev račun. Med drugim mu očitajo, da je pomagal Hrvaški pri sabotaži arbitražnega postopka, kar bodo po napovedih Mateja Tonina danes tudi dokazali. Ker dokumenti, ki jih nameravajo predstaviti, nosijo oznako tajno, mu Tonin po opravljeni razpravi zahteval, da se seja zapre za javnost. Poleg rušenja arbitražnega postopka v NSi zunanjemu ministru očitajo še milijonsko škodo pri vprašanju hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke ter koruptivno in klientelistično ravnanje, Erjvec pa je po njihovem mnenju "popolnoma odpovedal" pri migrantski krizi.
Kritični so tudi v SDS, kjer so prepričani, da je interpelacija utemeljena "na toliko točkah, od katerih bi vsaka morala zadoščati za razrešitev", kot je dejal Branko Grims. Erjavec je zaradi prisluškovalne afere po njegovih besedah odgovoren za "največji zunanjepolitični debakel lanskega leta", pa je še vedno na svojem položaju. Tudi sicer je slovenska zunanja politika pod vodstvom ministra Erjavca izjemno zaletava in "klovnovska", je prepričan Grims, ki zunanjemu ministra pripisuje tudi odgovornost za ogromno politično in gospodarsko škodo zaradi migrantske krize.
Da Erjavca ne nameravajo podpreti, saj Slovenija ne potrebuje njegove zunanje politike, pravijo v ZL. A hkrati ne bodo podprli interpelacije, saj Slovenija ne potrebuje niti zunanje politike SDS in NSi, je dejal Matej T. Vatovec. Slovenska zunanja politika je namreč po mnenju poslancev ZL "brezhrbtenična" in neustrezna. Evropska zunanja politika se namreč podreja ameriški, slovenska pa evropski. Ustrezna zunanja politika bi morala zagovarjati enakopravnost med državami in ne bi smela biti ne proameriška ne proruska.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev se glede svoje podpore interpelaciji še ni odločila, saj po besedah Bojana Dobovška od predlagateljev pričakujejo jasne dokaze zanjo, od ministra pa jasne odgovore. Se pa bojijo, da je današnje dogajanje bolj predstava za medije. Po Dobovškovih besedah sicer v teh turbulentnih časih potrebujemo močno zunanjo politiko, sam pa zadnje obdobje v Sloveniji ocenjuje kot obdobje zamujenih priložnosti.
