Nevarni delci PM10 v zraku so v zahodni regiji države samo decembra lani kar 16 dni presegali dovoljene vrednosti. Zato lokalno skupnost zanima, kako se bo reševanja tega problema lotilo pristojno ministrstvo.
P.K.
Nad Goriško je bila zadnje mesece velikokrat motna tančica, ki ni megla, ampak smog.
Državni svetnik iz Nove Gorice, Tomaž Horvat, ki je v državni svet izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov, je z namenom, da se zagrize v problematiko, v pismo ministrstvu za okolje in prostor nanizal najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo problematiko s strupenimi delci nasičenim zrakom na širšem območju Nove Gorice.
STA
Tomaž Horvat je državni svetnik v Novi Gorici.
V boj z nevarnostjo
Kot zapiše, lokalno skupnost in oblasti zanima, ali ministrstvo za okolje in prostor ima pripravljen nabor konkretnih ukrepov glede zmanjševanja koncentracije delcev PM10 v zraku v Sloveniji in kakšne ukrepe bi izvedlo, da preseženih koncentracij večkrat na leto v Novi Gorici ne bi bilo.
Ministrstvo tudi sprašuje, kakšno je sodelovanje z Italijo glede reševanja te problematike, saj mnogi menijo, da k tako hudemu onesnaženju zraka na Goriškem prispeva tudi naša zahodna soseda. Horvat tako v pismu postavlja vprašanji, ali se načrtujejo kakšni skupni ukrepi v okviru bilateralnega sodelovanje z Republiko Italijo oziroma v okviru Evropske skupnosti in ali imamo konkretne informacije glede koncentracije delcev PM10 v zraku v Trstu, Gorici in Vidmu.
Opozorila od drugod
Kot poudari Horvat, so prevelike koncentracije drobnih prašnih delcev PM10 v zraku resen problem. Na to kaže tudi dvakratni pisni opomin Evropske unije Sloveniji s pozivom, naj se to področje uredi.
»Povečanje koncentracije prašnih delcev v zraku je zaznati predvsem v pomladanskih in zimskih mesecih. Glavni vir onesnaževanja so poleg gostega prometa in s tem povezanih izpušnih plinov tudi tehnološko zastarele in manjše kurilne naprave,« razlaga Horvat v pismu.
Posledice so resne
Izpostavi tudi zdravstvene učinke, ki so skrb vzbujajoči in bi jih bilo treba jemati zelo resno. »V času velikih koncentracij prašnih delcev v zraku je v urbanih sredinah umrljivost dokazljivo povečana. Tu gre predvsem za težave, ki so povezane z boleznimi dihal, motnjami srčnega ritma in s tem povezano možnostjo srčnega infarkta, ter povečan obseg težav z ožiljem,« pojasni.
Državni svetnik v pismu v imenu lokalne skupnosti predstavi še eno črno dejstvo, s katerim bi rad vplival na zavzetost ministrstva pri reševanju težave – meteorološka postaja Agencije Republike Slovenije za okolje v Novi Gorici je samo decembra lani zabeležila, da je bila v zraku kar 16 dni presežena mejna koncentracija majhnih prašnih delcev. Predpisana 24-urna mejna koncentracija je 50 mikrogramov na kubični meter, na Goriškem pa je vrednost poskočila celo do 180.
STA
