Te dni smo lahko spremljali sprejemanje novele zakona o medijih, ki spreminja predpise glede predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah, kar je naletelo na različne odzive. A dejstvo je, da bo slovenska glasba odslej slišana pogosteje, kar bo vplivalo tudi na razvoj glasbene produkcije.
Spremembo zakona lahko štejemo med večje dosežke kulturne ministrice.
M24
Urednik Radia Aktual Simon Prelesnik in urednica Radia Veseljak Janja Ulaga pozdravljata spremembo zakonodaje.
M24
Pa poglejmo za začetek, kaj točno prinaša novela zakona o medijih. Odslej bodo morali javni radii slovenski glasbi nameniti najmanj 40 odstotkov vse predvajanje glasbe, radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, komercialni radii pa najmanj 20 odstotkov. Med 6. in 19. uro bodo morali radii predvajati najmanj 60 odstotkov celotnega deleža slovenske glasbe. Vsi ti odstotki so izzvali burne odzive. Slišati je bilo celo, da gre za pregrob poseg v avtonomijo radijskih postaj. A ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je spremembe utemeljila s potrebo po promociji domače glasbene ustvarjalnosti, jezika in kulture nasploh. Enakega mnenja je predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore.
OBSTAJAJO TUDI IZJEME
Čeprav se večina radiev prenovljeni zakonodaji upira, obstajajo tudi izjeme, ki verjamejo v slovensko glasbo in so tej že do zdaj namenjale veliko pozornost. Urednik RadiaAktual Simon Prelesnik zakon pozdravlja. Kot je dejal, se je Radio Aktual skoraj vseh pravil, ki jih prinaša novi zakon, držal že prej. »Verjamemo v slovensko glasbo in dolžnost vsakega radia v Sloveniji je, da se po najboljših močeh potrudi za razvoj slovenske glasbe,« je za Svet24 zapisal Prelesnik. Povsem enakega mnenja je tudi Janja Ulaga, urednica Radia Veseljak, ki 24 ur na dan že 20 let predvaja samo slovensko glasbo. Zaradi slednjega jih tako niti malo ne skrbi, kako bodo zadostili zahtevam novega zakona, se pa sprašujejo, kako so lahko že dve desetletji popolnoma spregledani s strani države, ki jo zadnje čase tako skrbi za ohranjanje in razvoj slovenske glasbe. »Že vsa ta leta podpiramo slovensko glasbo in glasbenike, jim damo priložnost, da se predstavijo, da njihove skladbe postanejo prepoznavne. Posledično ti isti izvajalci uspešno polnijo dvorane in tako prispevajo zajeten kupček v državni proračun. Mi medtem nismo bili deležni nobene subvencije s strani države, niti podpore države v tej smeri, da bi nam omogočila pridobiti dodatne frekvence,« je dejala Ulagova. Prelesnik pa je za konec dodal, da je kvalitetne slovenske glasbe, tako nove kot starejše, dovolj, »je pa res, da se marsikomu ne ljubi potruditi in jo najti, ampak raje pogrevajo 30 let stare, že milijonkrat slišane skladbe«.
60 odstotkov deleža slovenske glasbe mora biti predvajane med 6. in 19. uro.
POTREBNIH JE ŠE VELIKO SPREMEMB
Seveda spremenjeni zakon, čeprav ga lahko štejemo med večje dosežke kulturne ministrice, temu dosedanji ministri niso bili kos, še vedno ne odpravlja vseh pomanjkljivosti na področju medijev. Poznavalci razmer namreč opozarjajo na popolno pomanjkanje strategije razvoja medijev, precej po domače pa se odvijajo tudi privatizacije posameznih lokalnih medijev.
M24
M24
