Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v soboto opozoril, da bi se lahko kmalu zgodilo, da bodo v večjem številu začeli zavračati begunce na meji. Obenem je opozoril tudi na to, da ni vzdržno, da je Slovenija prejela manj kot 1000 prošenj za azil, Avstrija pa 90 tisoč, kar je dvakrat več kot leto poprej. Natančneje je Slovenija lani po navedbah zunanjega ministra Karla Erjavca sprejela še manj, samo okrog 150 prošenj za azil. Avstrijska vlada je za letos postavila mejo 37.500 prosilcev za azil, ker po Kurzovih besedah Avstrija novih beguncev ne bo zmogla sprejemati v nedogled.
Problematičnost Cerarjeve pobude je, da probleme samo prestavlja, v temelju pa jih ne rešuje.
Neprijetni prizori na meji
Na vprašanje, ali bi bili v tem primeru lahko priča neprijetnim prizorom na avstrijskih mejah, je Kurz odgovoril, da se sicer večina prebežnikov vede mirno. »Seveda pa se lahko zgodi, da bodo posamezniki poskušali nasilno posredovati proti policistom in vojakom. V tem primeru lahko sledijo neprijetni prizori,« je priznal. Do 30. junija 2019 naj bi Avstrija skupno sprejela 127.500 prosilcev za azil, kar je okoli 1,5 odstotka vsega avstrijskega prebivalstva.
Cerar želi skupne rešitve
»Če ne bo skupnih rešitev znotraj EU ali širše, zadeva ne bo pretresala samo Slovenije, ampak celo EU. Predlagal sem, da se uvede druga linija zaščite na meji med Makedonijo in Grčijo, kjer bi se dodatno, kolikor to ne uspe v Grčiji, preprečilo vstope v Evropo. Želim si, da bi bila pobuda uspešna, saj bomo v tem primeru ustavili tok iregularnih migracij,« je včeraj na poslansko vprašanje odgovarjal predsednik vlade Miro Cerar. V nadaljevanju je povedal, da se bodo glede na ostale države odzivali sorazmerno, z enakimi ukrepi in da bo Slovenija storila vse za zaščito svojih interesov. »Če se bodo meje v Evropi zapirale, jo bo to dezintegriralo, zato sem podal predlog za iskanje rešitev v skupni dimenziji,« je še dejal in poudaril, da bi zapiranje naših meja povzročilo gospodarsko škodo, obenem pa opozoril, da bi konflikti na zahodnem Balkanu lahko postali resnejši.
Prestavljanje kriznih žarišč
Problematičnost Cerarjeve pobude za strožje varovanje makedonske meje je, da težave, s katerimi se trenutno srečujemo sami, le prestavlja na drugo območje. Pri tem se pojavlja tudi vprašanje, zakaj bi se meja varovala v državi, ki ni članica EU, medtem ko predloga Grčije, ki je članica schengenskega območja, ne omenja. Takšno ukrepanje bi sicer zmanjšalo težave, s katerimi se srečuje Slovenija, toda to težav ne bi odpravilo, temveč zgolj prestavilo drugam. Ravno to pa je ključni problem, saj države EU namreč že od začetka krize nesolidarno druga na drugo prestavljajo breme, namesto da bi ga porazdelile med vse članice in ga s tem močno zmanjšale.
Težave ne bodo izginile
Ko bodo povsod začrtane stroge meje, bo problem še vedno ostal in begunci si bodo še vedno želeli priti v Evropo. Neprijetni prizori, kot jih je z milo besedo poimenoval avstrijski zunanji minister Kurz, pa se bodo samo stopnjevali in razširili na različne države. Največja težava EU je, da se še vedno ne želi ukvarjati z vzroki, ki bi dejansko zmanjšali število beguncev. Z vse večjo represijo lahko sicer doseže določene učinke, toda begunskega vala ji ne bo uspelo zajeziti. Na mestu je vprašanje, kako daleč smo sposobni iti pri zaostrovanju ukrepov. To, da nehumani in skrajno represivni ukrepi madžarske vlade postajajo sprejemljivi in celo vzor ostalim državam, nas ne more navdajati z optimizmom. Begunci, ki nimajo ničesar izgubiti, namreč ne bodo nehali prihajati, četudi jim bodo zaplenili še tistega malo premoženja, ki so ga lahko vzeli na pot. Zakoni, kot jih je sprejela madžarska vlada, ki omogočajo streljanje na begunce, pa zares ne bi smeli predstavljati vizije združene Evrope, zasnovane na idejah miru in varnosti za vse, ne samo za vse bolj redke izbrance.
