Komisija meni, da predstavlja močno okrevanje priložnost za Slovenijo, da ohrani reformni zagon. Med pomembnimi ukrepi, ki jih je država že sprejela, so izpostavili sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, strategije upravljanja z državnimi naložbami, Slovenski državni holding je dobil novo vodstvo in nadzorni svet, prodanih pa je bilo tudi nekaj podjetij s seznama za privatizacijo, med njimi Nova Kreditna banka Maribor. A reformni proces še ni končan, je zapisala komisija.
Med področji, na katerih zakonodajni proces poteka, vendar je še vedno v relativno zgodnji fazi, in področji, za katere je implementacija negotova, je komisija med drugim navedla obsežno analizo zdravstvenega sistema, privatizacijo preostalih podjetij s seznama za prodajo, dopolnitve zakonodaje o Družbi za upravljanje terjatev bank, izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter deregulacijo poklicev.
Med ukrepi, za katere je bilo storjenega le malo ali nič, pa je komisija med drugim izpostavila ohranitev močnega korporativnega upravljanja v Družbi za upravljanje terjatev bank, ustanovitev fiskalnega sveta, pripravo bele knjige za prihodnjo pokojninsko reformo, sprejem reforme zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe, sprejem nepremičninskega davka in poenostavitev ureditve gradbenih dovoljenj (zakonski predlogi za to poenostavitev so sicer od 20. novembra v javni obravnavi). V Bruslju so sicer pri pripravi poročila upoštevali stanje s konca oktobra.
Evropska komisija je ob sprožitvi novega cikla evropskega semestra konec novembra sicer sporočila, da mora Slovenija in še 17 članic EU zaradi določenih tveganj na temeljit pregled makroekonomskih neravnovesij. Slovenija je morala doslej ta pregled opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011.
Postopka zaradi presežnih neravnovesij ni komisija sprožila še nikoli. Če bi ga, bi najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če bi se kršitve nadaljevale, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.
V Sloveniji je komisija v letih 2013 in 2014 ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka vendarle ni sprožila. Letos spomladi pa je presodila, da neravnovesja niso več presežna in da je dosežen pomemben napredek.
