Uporaba davčnih blagajn bo od 2. januarja prihodnje leto obvezna za vse davčne zavezance, ki poslujejo gotovinsko. Teh je približno sedemdeset tisoč, kot so nam povedali pri Finančni upravi RS (Furs), pa je predvideni učinek uvedbe teh blagajn sedemdeset milijonov evrov.
Kako delujejo davčne blagajne?
Gre sicer za sistem, v katerem bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Fursa. »Finančna uprava bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov skupaj z veljavnima členoma 38. in 31. a Zakona o davčnem postopku tvori sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejil sivo ekonomijo,« so dejali pri Fursu in dodali, da bo moral zavezanec ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave ter ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve.
Prodajalec bo moral račun izdati najpozneje, ko je opravljena dobava in prejeto plačilo z gotovino. Prav tako bo moral na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter njegovi obveznosti, da prevzame in zadrži izdani račun. »Da bi razbremenili tiste zavezance, ki izdajajo manjše število računov, bomo omogočili izdajanje računov z brezplačno aplikacijo, t. i. Mini blagajno na portalu eDavki. Predvideno je tudi dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko zavezanci izdajali račune iz vezane knjige računov, ki jih bo treba v desetih dneh od izdaje potrditi prek aplikacije na portalu eDavki,« dodajajo pri finančni upravi.
Brez potrdila ne bo šlo
Za delovanje te blagajne vsak zavezanec potrebuje namensko digitalno potrdilo. Vlogo zanj je mogoče oddati prek portala eDavki in ga prevzeti na portalu ministrstva za javno upravo. Tisti zavezanec, ki ne uporablja sistema eDavki, pa lahko za pridobitev digitalnega potrdila pooblasti koga drugega (npr. računovodski servis ali ponudnika davčne blagajne). Potrdilo zavezanci prejmejo brezplačno, velja pa pet let. Da bi zavezancem omogočili lažji prehod na novi način izdajanja računov, je celoten sistem davčnih blagajn poskusno stekel že včeraj, a odziv prodajalcev oziroma zavezancev je za zdaj slab, do včerajšnjega dne je bilo prevzetih le 8000 obveznih namenskih digitalnih potrdil od skupno 70 tisoč.
»Cena se giblje od 280 do 350 evrov«
Ko smo včeraj obiskali glavno ljubljansko tržnico, smo med prodajalci oz. branjevci dobili občutek, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. Davčne blagajne včeraj na tržnici ni imel še nihče, ena od branjevk pa je dejala: »Odkrito povedano, sploh ne vem, ali moram kupiti to blagajno ali ne. Nihče me ni obvestil in mi povedal, kako in kaj. Zmedena sem.«
In takšnih prodajalcev, ki ne vedo, kako in kaj, je bilo še kar nekaj, na drugi strani je bila le peščica tistih, ki so z novim sistemom seznanjeni. »Vem, da bo treba to urediti, ampak še nisem in za zdaj še ne bom. Ko bo treba, bom že,« nam je povedal drugi prodajalec, ki na tržnici kupcem ponuja sadje. So pa že tudi takšni, ki so z vsem skupaj pohiteli. Eden izmed njih je Klemen Dovč s kmetije Dovč: »Davčno blagajno sem že naročil in trenutno še čakam, da prispe. Cena teh blagajn se sicer giblje od 280 do 350 evrov. Mislim, da bomo morali novi sistem imeti vsi, razen tistih, ki niso davčni zavezanci in so normiranci oz. pavšalisti.« Sam je sicer kritičen do novosti, saj pravi: »'Navadne' blagajne, ki smo jih pred nekaj leti kupili, niso bile poceni in zdaj ne bodo več uporabne. Ne vem, kaj bomo z njimi. In zdaj moramo nabaviti spet nove (davčne). To je le še en strošek več.«
