Slovenija

Ugodili Kanglerju, da se bo lažje branil

STA
1. 12. 2015, 15.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so ugodili nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in z dveh dokumentov umaknili stopnjo tajnosti. Gre za zapisnik o ponovljenem nadzoru pooblaščene skupine in poročilo komisije glede izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov.

Mediaspeed
Kangler že dlje časa opozarja na domnevno spornost preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika.

Kakor piše v sklicu nujne seje komisije DZ, se je Kangler nanje obrnil zaradi kazenskih postopkov, ki tečejo zoper njega. Zaprosil jih je, da se z omenjenih dokumentov umakne stopnja tajnosti, da bi jih lahko pridobil in uporabil pri svoji obrambi.

Dokumenta sta nastala, ko je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb konec leta preverjala izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, za kar je komisija po zakonu tudi pristojna. Prikrite preiskovalne ukrepe namreč odreja preiskovalni sodnik na predlog tožilstva, izvaja pa jih policija.

Po prepričanju Kanglerja obstajajo dvomi v nepristranskost Žirovnika, ki da je bil kot zaposlen na Sovi večkrat v konfliktu s Kanglerjem kot tedanjim članom parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb.

Komisija je ocenila, da sta v tem primeru interes pravičnosti in uspešna izvedba kazenskega postopka pretehtala nad interesom tajnosti. Prav tako je v interesu komisije, da se izsledki nadzora preverijo tudi v konkretnem kazenskem postopku.

Kangler, ki se mora se mora pred sodiščem zagovarjati v več postopkih, že dlje časa namreč opozarja na domnevno spornost preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je bil nekoč svetovalec oz. namestnik direktorja Sove. Kangler je zato skušal doseči izključitev prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih je odredil prav Žirovnik in veljajo kot ključni v več kazenskih postopkih zoper nekdanjega mariborskega župana, a mu to doslej ni uspelo.

Po prepričanju Kanglerja obstajajo dvomi v nepristranskost Žirovnika, ki da je bil kot zaposlen na Sovi večkrat v konfliktu s Kanglerjem kot tedanjim članom parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb.

Obrnil se je tudi na nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki je dal Kanglerju prav, saj naj bi bil že "prehod nekoga s funkcije v obveščevalni agenciji na funkcijo sodnika sam po sebi močno problematičen in občutljiv".

Po ocenah Ribičiča ni mogoče reči, da je šlo za maščevanje, nedvomno pa naj bi bil hudo prizadet videz objektivnega, neodvisnega in nepristranskega sodnika. Ocenjuje tudi, da bi se moral sodnik Žirovnik iz postopkov proti obdolženemu Kanglerju izločiti. Ker tega ni storil, pa "gre za grobo in zavestno kršitev pravice Franca Kanglerja do neodvisnega in nepristranskega sodnika, brez katerega ne moremo govoriti niti o poštenem, kaj šele pravičnem sojenju", je ocenil Ribičič.

Komisija je prejela tudi odgovor policije glede delovanja notranjega komunikacijskega sistema Tetra, a so člani komisije DZ na današnji nujni seji sklenili ministrstvo za pravosodje zaprositi za dodatna pojasnila glede delovanja tega sistema.