Roy je v izjavi za STA ob obisku sprejemnega centra Livarna v Dobovi opozoril, da je Nemčija blizu svojega maksimuma glede števila beguncev, ki jih lahko sprejme. Zato obstaja možnost, da se bodo Nemčija, posledično pa Avstrija, Slovenija, Hrvaška ... odločile, da mejo za begunce zaprejo. "To pa pomeni, da se bo Grčija znašla sama z velikim bremenom," je izpostavil. Ob prihajajoči zimi, ki bo razmere še poslabšala, pa se nam obeta velika humanitarna kriza, meni.
Položaj že sedaj namreč ni rožnat. "V Siriji je razseljene s svojih domov pol populacije. Si lahko predstavljate? To je okoli osem do devet milijonov ljudi in štiri do pet milijonov jih je beguncev v sosednjih državah. Tisoči, ki jih vidimo tu, so torej le kaplja v morje," je spomnil.
Ljudje v begunskih taborih v Libanonu, Jordaniji in Turčiji po njegovih besedah že danes ne dobijo dovolj hrane, ampak le en obrok na dan.
Po štirih letih in pol vojne, ljudje, ki so razseljeni znotraj Sirije, ne vidijo prihodnosti zase. Tisti, ki so odšli, pa težko sploh pomislijo na to, da bi se vrnili, saj je vse uničeno, vojna pa še vedno traja. Za svoje otroke si želijo boljše prihodnosti, kot je življenje v begunskih centrih, zato se odseljujejo. "Zato menim, da val beguncev ne bo pojenjal. Ni nobenega razloga za to," je prepričan generalni sekretar mednarodne zveze organizacij Karitas.
Roy: Vojno je treba končati
Zato nedvoumno pove: "Moramo si prizadevati, da končamo to vojno. Vse vlade na svetu, tudi slovenska, si morajo prizadevati, da se vzpostavijo pogajanja z vsemi vpletenimi, da lahko pride do premirja in da lahko tamkajšnji prebivalci po štirih letih in pol vojne spet zadihajo."
Ob tem je izpostavil, da ima pomembno vlogo pri reševanju begunskega vprašanja Turčija, a tudi ta sama ne more rešiti problema. Mednarodna skupnost pa ne naredi dovolj.
Potrebujemo torej več mednarodne solidarnosti, meni. In tudi Slovenija bi po njegovih besedah morala razmisliti o tem, da bi sprejela del beguncev za dalj časa. Kot je dejal, tu srečujejo prebežnike, ki si želijo v Nemčijo. "A ko bodo videli, da to ni mogoče, se bodo morda nekateri želeli ustaliti tu, saj bodo videli, da gre za razvito državo, da imajo morda tudi tu možnost dobiti delo. Zato bo morala Slovenija razmisliti o tem, kako te ljudi sprejeti in integrirati v družbo," je dejal.
Slovenska Karitas je sicer razdelila že za 212.329 evrov pomoči beguncem. V delo v sprejemnih in namestitvenih centrih pa je skupaj vključenih preko 500 prostovoljcev Karitas, od 220 do 250 na dan, so še pojasnili.
Roy Sloveniji torej sporoča, da mora biti pripravljena. "In prepričan sem, da to zmorete. Že sedaj vidimo, kako hitro ste se sposobni organizirati ob mejah. Vse poteka kot mora, za ljudi je poskrbljeno," je ocenil in ob tem pohvalil delo vseh, od civilne zaščite do humanitarnih organizacij in ostalih.
Ob tem je izpostavil tudi pomen prostovoljcev. Ti po eni strani pomagajo beguncem, ne le z osnovno oskrbo, ampak tudi s svojo prijaznostjo, naklonjenostjo. Po drugi strani pa tisti prostovoljci, ki so v kontaktu z begunci, začenjajo razmeti njihovo stisko, zavejo se, da gre za resnične ljudi, ne le nekdo, ki ga vidiš na televiziji. "In če bo bo Slovenija morala sprejeti del beguncev za daljši čas, so ti prostovoljci tisti, ki lahko pri tem najbolj pomagajo, ki razumejo, kdo so begunci in kako jih je treba sprejeti," je svetoval.
Prostovoljci sicer v Slovenijo prihajajo tudi iz drugih držav, celo iz Nemčije, čeprav je tudi njihova država zelo obremenjena, je poudaril Roy in ob tem izpostavil princip delovanja mednarodne organizacije Karitas, da nacionalne organizacije solidarno pomagajo druga drugi in stopijo skupaj takrat, ko je to potrebno.
Tudi finančna sredstva, donacije še vedno prihajajo. "Ljudje so velikodušni," je zadovoljen generalni sekretar Caritas Internationalis.
Slovenska Karitas razdelila že za več kot 212.000 evrov pomoči
To potrjujejo tudi številke, ki jih je za STA posredovala Slovenska Karitas. Za pomoč beguncem je do sedaj skupaj zbrala 236.585 evrov. Od tega je 104.835 evrov zbrala v Sloveniji, za 131.750 evrov pomoči pa je prejela iz tujine.
Iz tujine so od nemške in avstrijske Karitas prejeli donacije v materialu (v skupni vrednosti 66.750 evrov) in skupaj 65.000 evrov. "Poleg tega nam od 24. oktobra naprej v Dobovi pomaga tudi ekipa zdravniške pomoči madžarske Karitas, ki bo ostala v Dobovi najmanj do konca novembra, Karitas Češke pa nam je do sedaj pomagala s preko 40 prostovoljci in tudi tovornjakom materialne pomoči. Poleg tega smo prejeli kakovostno materialno pomoč tudi iz Anglije," je za STA navedla Jana Lampe iz Slovenske Karitas.
