Koliko let se župani spodnjega Podravja zavzemate za začetek gradnje?
Za to cesto se borimo vse od leta 1996, ko je bil v državnem zboru sprejet Nacionalni program izgradnje avtocest in hitrih cest (NPIA). Do tega leta je namreč veljalo, da bo avtocesta proti Pincam – Madžarski šla prek Ormoža, tako kot je speljana železniška proga. To bi bilo edino smiselno in logično. S prestopom Cirila Pucka iz SKD v LDS in zagotovitvijo ponovne vlade Drnovšku pa se je to spremenilo. Avtocesto so začeli načrtovati mimo Lenarta v Slovenskih goricah proti Pomurju, čeprav to podaljša za Podravino in Posavino pot čez Slovenijo za skoraj 70 kilometrov in danes tovornjakarji raje peljejo po krajši poti. Po moji oceni se je tovrstna cesta znašla v NPIA kot nadomestilo za zgrešeno odločitev povezave za Madžarsko in kot že omenjeno Podravino in Posavino.
Zakaj tolikšna želja po hitri cesti?
Ormoško območje je zdaj precej oddaljeno od avtocestnega križa. Z vozilom potrebujemo namreč eno uro, da prispemo do avtoceste, medtem pa se skozi vasi vije vse gostejši promet, zlasti tovorni. Promet se zgosti predvsem pred Ptujem. Ocenjujemo, da tukajšnje gospodarstvo nujno potrebuje boljšo cestno povezavo. Skozi vasi je povsod omejitev 50 kilometrov na uro, na cesti so tudi številni kmetijski stroji.
Dolgoletni boj za 26 kilometrov hitre ceste
Postopek umeščanja cestne povezave med Slovensko Bistrico in Ormožem sega pred leto 1996. Cesta je bila potrebna predvsem v času pred gradnjo pomurske avtoceste, saj je čez Ptuj, Spuhljo in naselja ob regionalni cesti do Ormoža proti Ljutomeru potekal zelo močan tovorni promet, namenjen na Madžarsko, pa tudi tovorni promet za tovarno sladkorja v Ormožu.
Zakaj ste se odločili za zbiranje podpisov pod peticijo in katera območja ste zajeli?
Že dvakrat so začeli graditi cesto in jo tudi dvakrat prenehali oziroma končali zaradi stečajev podjetij Vegrad in Primorje. In prav dvakrat je bil zagotovljen tudi denar. Do zdaj je bilo porabljenih že 10 milijonov evrov, pa ni zgrajenega niti enega metra ceste. Temu bi lahko rekli katastrofa za davkoplačevalce. V bližini Ormoža je zapuščeno gradbišče, ki vse bolj spominja na smetišče. Prav iz tega razloga tudi peticija s podpisi več kot 6000 državljanov. Pridružile pa so se nam občine Središče, Ormož, Sv. Tomaž, Gorišnica, Markovci, Ptuj, Videm in Zavrč. Torej veliko območje, ki pričakuje to cesto, da bi se gospodarsko lahko hitreje razvijalo.
Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da se je načrtovana gradnja ustavila, kdo je tukaj zatajil in zakaj?
Glavni razlog je vedno v tem, čemu je vlada naklonjena, kaj so njene prioritete, kako skrbi za dobrobit svojih državljanov. V preteklosti so bili narejeni projekti in odkupljena zemljišča na trasi od Ormoža do Markovec. Najprej se je zataknilo od Markovec do Hajdine, saj naj bi nastal problem v Naturi 2000; v enem manjšem delu bi namreč cesta posegla v Naturo. Gre za območje pri Markovskem jezu, kjer pa itak promet poteka čez jez, in to samo enosmerno.
So občine storile vse, kar so lahko, da bi gradnja lahko stekla?
Občine ne morejo veliko storiti, predvsem ne morejo zagotoviti denarja. Če smo zares storili vse, pa težko ocenim.
Pričakujete morda večjo aktivnost ministrstva tam, kjer se je pri umeščanju trase projektiranje leta 2007 zaradi Nature 2000 ustavilo?
Zagotovo. Pričakujemo predvsem večjo aktivnost infrastrukturnega ministrstva kot tudi ministrstva za okolje in prostor. Sicer pa povsod, kjer je volja, je tudi pot. Zdi pa se, da do zdaj ni bilo prave volje.
Kaj pričakujete od sestanka z ministrom Gašperšičem, ki je obljubil, da se bo s projektom ukvarjala posebna skupina?
Od ministra pričakujemo, da bo držal besedo in oblikoval posebno skupino, ki bo rešila problem Nature. Obenem pa tudi, da bo odsek, ki ni sporen, vključen v operativni program, ki ga pripravlja vlada in naj bi služil nadaljnji gradnji cest v Republiki Sloveniji.
Zavzemate se tudi, da se na hitro cesto naveže cesta od Zavrča do Ptuja. Zakaj?
Logično bi bilo, da se na cesto Ormož–Hajdina v bližini Zavrča priključi cesta Varaždin–Ptuj, s čimer bi razbremenili vasi ob zdajšnji cesti. Izognili bi se tudi nevarni točki pod Borlskim gradom, kjer se zaradi tresljajev lomi grajsko skalnato pobočje. Tu bi se v prihodnje utegnila zgoditi velika nesreča. Pri zadnji zrušitvi na srečo ni bilo nikogar na cestišču.
Alojz Sok, župan Ormoža: "Povsod, kjer je volja, je tudi pot. Zdi pa se, da do zdaj ni bilo prave volje."
Kako bi bilo treba po vašem mnenju urediti nivojski železniški prehod v Mihovcih pri Veliki Nedelji?
Gradnja te ceste reši problem v Mihovcih, kjer je na rekonstruirani progi Hodoš–Pragersko ostal edini nivojski prehod križanja železnice z glavno državno cesto G1-2. Če bi zgradili hitro cesto, bi državna cesta postala lokalna. Zdajšnja rešitev pa je tudi v nasprotju z 49. členom zakona o varnosti v železniškem prometu, zato bo treba nekaj doreči. Občinski svet občine Ormož se je strinjal z nivojskim prehodom, a pod pogojem, da se zgradi hitra cesta.
Računate na nadaljevanje gradnje hitre ceste?
Začetek gradnje pričakujemo čim prej oziroma najpozneje v letu 2017, saj bo v letu 2016 sprejet operativni program. Gradnja ceste bi bila namreč tudi priložnost za gradbeno operativo, ki bo očitno drugo leto brez dela.
In če se morda ne bo?
Če ne bomo uspeli, bomo pač počakali na drugo vlado. Trenutno je problem Ormoža, ker nimamo poslancev v državnem zboru. Kljub temu pa krajani v Mihovcih pri Veliki Nedelji v tem primeru napovedujejo oviranje prometa. Podobno bi bilo treba narediti v Spuhlji in Budini.
