Zaveze, ki jih je okoli polnoči sprejel mini vrh EU in Balkana, so po Cerarjevih besedah močne in pomenijo korak naprej. Je pa to le eden od pomembnih korakov, ki bo moral biti v prihodnjih tednih in mesecih nadgrajen z nadaljnjimi, predvsem z dogovorom o sodelovanju s Turčijo, ki se obeta v naslednjih tednih.
"Povečujejo se sprejemne zmogljivosti v Grčiji, vzpostavljajo se različne dodatne kontrolne točke na mejah držav na balkanski poti, predvsem pa so dane zaveze vseh držav, da bodo bistveno bolje sodelovale pri obveščanju in uravnavanju toka beguncev, dokler se ta ne zmanjša," je premier izpostavil najpomembnejše zaveze.
"Ključno je, da je treba te zaveze spoštovati v praksi. Če od jutri naprej ne bo tako, potem se situacija ne bo bistveno spremenila. V tem primeru smo na poti, ki sem jo označil že ob prihodu," je poudaril. Ob prihodu je opozoril, da brez konkretnih in takojšnjih ukrepov v begunski krizi EU preti razpad.
V tem primeru se bodo namreč po njegovih navedbah zrahljale vezi med vsemi državami in tudi Slovenija bo morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese. "Vendar počakajmo na jutri in naslednje dni. Sam upam, da bodo sosednje države in druge, predvsem Hrvaška, spoštovale dane zaveze," je dejal.
O podrobnostih ukrepanja Slovenije v primeru nespoštovanja zavez premier ni želel govoriti, saj da je treba počakati vsaj nekaj dni, je pa izpostavil, da se je treba sproti pogovarjati o vseh scenarijih.
Razprava je bila po Cerarjevih besedah zelo naporna, Slovenija je uspela s svojimi predlogi v danih možnostih, a ključno je, da še vedno ni rešen problem v državah izvora in tranzita zunaj EU. Izpostavil je tudi, da se je zelo zavzemal, da se čim bolj okrepi nadzor na zunanji meji, predvsem v Grčiji, kar je delno upoštevano.
O tem, ali zaveza k dodatnim sprejemnim zmogljivostim pomeni, da bo morala zmogljivosti okrepiti tudi Slovenija, je premier dejal, da Slovenija že zagotavlja zmogljivosti, ki celo presegajo njene realne zmožnosti. Že zdaj je bistveno več kot 10.000 beguncev stalno prisotnih, kar so naše skrajne zmogljivosti, je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da bo Slovenija v tednu dni dobila okrepitev 400 policistov iz držav EU, vključno z opremo, kar se bo po potrebi v prihodnje še stopnjevalo. Pogovori o dvostranski pomoči po njegovih besedah že potekajo z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Češko.
Cerar je po vrhu v Bruslju tudi znova izpostavil, da je Slovenija pod "absolutno nenormalnim pritiskom" in da je "stanje že nevzdržno". "Samo zahvaljujoč izjemnim naporom policije in vojske, civilne zaščite in vseh ostalih prostovoljcev in služb, humanitarnih in drugih organizacij, še zmoremo ta silni napor," je dejal.
O nujni finančni pomoči, ki jo pričakuje Slovenija, premier ni želel podrobno govoriti. Finančno ministrstvo je po njegovih besedah podrobno opredelilo slovensko zahtevo in jo posredovalo Evropski komisiji.
Če se bo to nadaljevalo, bo treba po premierjevih besedah stopnjevati ukrepe. "Vsekakor bom že jutri opravil posvet v okviru operativnega štaba in če bo potrebno, bom v teh dneh sklical tudi svet za nacionalno varnost," je napovedal in zatrdil, da bodo od danes naprej natančno opazovali, ali Hrvatje in tudi druge države na balkanski poti spoštujejo današnje zaveze.
Premier je še izpostavil, da je kolegi Zoranu Milanoviću proti koncu razprave dejal, da upa in pričakuje, da bo spoštoval zaveze, ki so jih danes sprejeli, ter da upa na veliko boljše sodelovanje pri uravnavanju migracijskega toka, nadaljnjih komentarjev ravnanja Hrvaške pa ni želel dajati.
O nujni finančni pomoči, ki jo pričakuje Slovenija, premier ni želel podrobno govoriti. Finančno ministrstvo je po njegovih besedah podrobno opredelilo slovensko zahtevo in jo posredovalo Evropski komisiji. Dejal je, da točnih številk nima na razpolago, a da se bo končni zahtevek verjetno gibal okoli številke, ki jo je napovedal pred dnevi. Tedaj je govoril o približno 60 milijonih evrov.
Izvajanje današnjih zavez bo nadzorovala Evropska komisija, je še pojasnil premier in dodal, da bo Slovenija poskrbela za to, da bo sproti obveščala komisijo o stanju na terenu, torej ali se te zaveze v resnici izvajajo.
Cerar je še izpostavil, da je v zraku strah, da bosta Nemčija in Avstrija zaprli meje, čeprav je nemška kanclerka Angela Merkel danes poudarila, da nima tega namena. To bi po njegovih besedah sprožilo učinek domin in bi pomenilo katastrofo za Evropo, česar bi se morali zavedati vsi.
