Kot so prepričani pobudniki, se z uveljavitvijo omenjene spremembe begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice.
"Z odločitvijo, da se pripadnikom Slovenske vojske lahko podelijo tudi posebna civilnorepresivna pooblastila, se v Republiki Sloveniji v temeljih spreminja z ustavo določena vloga obrambnih vojaških sil," so zapisali na Radiu Študent.
Civilnorepresivna pooblastila, ki jih bo po uveljavitvi slovenskim poklicnim vojakom na ozemlju Slovenije po omogočala dopolnitev zakona, niso natančno opredeljena in določena, pripadniki Slovenske vojske pa za njihovo izvajanje niso opremljeni in usposobljeni. "Slovenske obrambne sile so sicer na meji prisotne, saj to obstoječa zakonodaja že omogoča, zato ni nikakršnega razloga, da vlada in DZ tovrstno poseganje v temelje pravne ureditve izvajata praktično brez omembe vredne javne razprave," menijo.
Z referendumsko pobudo tako po njihovih besedah želijo doseči, da bo zakon o obrambi v skladu z ustavo "še naprej urejal zgolj vrsto, obseg in organizacijo obrambe, nedotakljivosti ter celovitosti državnega ozemlja in da bo država pri zagotavljanju varnosti izhajala predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja".
Dopolnitev zakona, sprejeta v noči iz torka na sredo, v zakon o obrambi vnaša nov člen, po katerem lahko Državni zbor na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
