Slovenija je bolonjsko reformo uvedla že v šolskem letu 2005/2006, da bi študentom omogočila, da čim prej končajo študij (že po treh letih), da osvojijo kompetence, potrebne za zaposlitev, in se tako uspešno vključijo na trg dela.
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so na splošno naklonjeni bolonjskemu procesu in verjamejo, da je zastavil določene pomembne smernice preobrazbe evropskega visokošolskega prostora, ki gredo v prid študentom oz. diplomantom. Problematična se jim zdi predvsem implementacija. Študenti so od bolonjske reforme pričakovali prenovljene kurikule in zanimive vsebine, dobili pa pogosto zgolj "prepakirane" stare predmete in programe, ki so se celo drastično namnožili, so za STA pojasnili na ŠOS.
Skladno s ciljem hitrejšega prehajanja na trg dela so pričakovali več aplikativnih znanj, dobili pa zgolj hitro podane osnovne teoretske koncepte, brez prakse. "Novi programi naj bi temeljili na sprotnem študiju in spremljanju kompetenc, namesto tega pa prinašajo veliko nepotrebnih in ponavljajočih se obveznosti, ki ne pripomorejo k osvajanju kompetenc," so opozorili na ŠOS. Prehod na trg dela je še dodatno otežila gospodarska kriza.
Da je nastalo preveč programov in da je zaradi prehoda na prvi stopnji študija s štirih let na tri leta v programih pogosto preveč učne snovi, se strinja tudi rektor ljubljanske univerze in predsednik rektorske konference Ivan Svetlik. Medtem pa pri zaposlovanju diplomantov ne vidi toliko problema v njihovi usposobljenosti, kot pa v premajhnem številu delovnih mest. "Univerza lahko sama kreira le omejeno število delovnih mest, zato ne igra odločilne vloge pri zaposlovanju diplomantov," je prepričan.
Glavna težava nezadostno financiranje
Pozitivne strani bolonjske reforme so zagotovo priložnost za prenovo programov in njihovih vsebin, večja prožnost študija in več mednarodne izmenjave, zaradi olajšane mobilnosti, je izpostavil Svetlik.
Glavna težava projekta bolonjske reforme pa je po njegovem mnenju ta, da država ob povečanju obsega programov teh ni tudi dodatno finančno podprla. "Ob povečanju obsega programov za okoli 20 odstotkov namenja danes država visokemu šolstvu okoli 12 odstotkov manj sredstev kot v obdobju do leta 2011, ko je uvajanje novih programov še spremljal dotok dodatnega denarja," je za STA pojasnil Svetlik. Prve bolonjske diplomante smo namreč dobili v letu 2009/2010. Kljub prizadevanju univerze za dvig kakovosti, ki se med drugim kaže tudi v posebnem projektu Kakovost Univerze v Ljubljani (KUL), so premiki v smeri kakovostnejšega študija po njegovem mnenju premajhni.
Posledica omejitev financiranja je, da imajo študenti tudi premalo možnosti izbire predmetov med fakultetami. Poleg tega so absolventska leta po prvi in drugi stopnji študija ter izenačenje stare diplome z novim magisterijem, ki je spodbudilo nadaljevanje študija na drugi stopnji, študij podaljšala, ne skrajšala, je prepričan Svetlik.
Na to so opozorili tudi v ŠOS. "Prvo stopnjo smo zreducirali na šesto stopnjo izobrazbe, posledično smo jo naredili nezaposljivo, nismo uvedli enovitega študija in dopuščamo izjeme izven okvirja 3+2, nismo prilagodili obremenitve študentov s kreditnimi točkami (ECTS), ki pomenijo nabirni sistem po meri študenta in ne profesorja," so navedli na ŠOS.
Hkrati opozarjajo na premajhno mobilnost študentov, kar je prav tako posledica nezadostnega financiranja. Na to opozarja tudi najnovejše evropsko poročilo o izvajanju bolonjskega procesa, objavljeno maja.
V prihodnje pozornost evalvaciji bolonjskega procesa
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je prepričana, da je bil evropski cilj, zgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki ga je zastavil bolonjski proces, večinoma dosežen. "To so izpostavili tudi ministri na srečanju maja letos v Erevanu. Obenem pa so v sprejetem komunikeju navedli tudi, da je sama narava strukturnih reform takšna, da se povsod ne izvajajo enakomerno ter da se določeni instrumenti ponekod izvajajo površno in neusklajeno," je navedla za STA.
Tako so pozvali k premisleku in predvsem popolni implementaciji zastavljenih ciljev, ki pa morajo biti v skladu z družbenim in ekonomskim okoljem, je dejala ministrica in dodala, da je Slovenija v preteklem desetletju tudi z bolonjsko reformo začrtala nekatere nove smernice razvoja visokega šolstva. Spodbudila in poudarila je odpiranje in povezovanje visokega šolstva v domačem in mednarodnem prostoru, napredek je viden na področju zagotavljanja kakovosti, povezovanju z znanstveno-raziskovalnim delom. Študenti in diplomanti kot tudi profesorji lahko prehajajo znotraj evropskega visokošolskega prostora, je navedla ministrica.
Celovite in pregledne evalvacije bolonjskega procesa Slovenija ni izvedla. A ker se po desetletju bolonjskega procesa kaže potreba po reviziji ciljev in prednostnih usmeritev, bodo na ministrstvu v prihodnje temu področju po navedbah Makovec Brenčičeve namenili pomembno pozornost.
