Po burnem koncu tedna so se razmere na slovenskih mejah umirile. V Sloveniji je bilo včeraj 1308 beguncev, skorajda vsi bodo pot nadaljevali proti Avstriji. Čeprav je bilo tudi s strani naših najvišjih političnih predstavnikov slišati veliko ostrih besed, usmerjenih proti Hrvaški, ki naj bi nas pustila na cedilu, pa se v resnici lahko le Hrvatom zahvalimo, da na naše meje v teh dneh ne pritiska 16. tisoč ljudi, ki so jih naši južni sosedi usmerili proti Madžarski.
Koliko jih še prihaja?
Generalni direktor policije Marjan Fank je včeraj povedal, da je večkrat na dan v stiku z direktorjem hrvaške policije, ki mu posreduje informacije o morebitnem prihodu novih migrantov na slovensko mejo. Informacij o tem, da bi proti Sloveniji šel nov val migrantov, Fank nima.
A razmere se lahko kmalu spremenijo. Kot kažejo podatki iz Makedonije, Srbije in Grčije, tok beguncev ne usiha. Dnevno povprečje naj bi bilo okoli 4000, samo v nedeljo jih je na grški obali pristalo 6000. V vsem letu jih je preko morja v Evropo prišlo 442 tisoč; samo v Grčijo 318 tisoč, od tega 192 tisoč od začetka avgusta.
Iskanje rešitve
Celostno rešitev za krizo bo Evropa iskala v teh dneh. Danes bo v Bruslju izredno zasedanje notranjih ministrov EU, ki se ga bo udeležila tudi slovenska ministrica Vesna Györkös Žnidar, v sredo pa izredni vrh EU, na katerem bo tudi slovenski premier Miro Cerar.
Notranji ministri bodo poskušali doseči dogovor o premestitvi 120 tisoč beguncev znotraj Unije, voditelji članic pa naj bi razpravljali o vrsti drugih perečih vprašanj, na primer o krepitvi finančnih sredstev za soočanje z begunsko krizo. Glede na izjave nekaterih najbolj vidnih evropskih politikov bi krizo utegnili reševati tako, da bi EU gradila, vzdrževala in financirala begunska taborišča.
A ne v Evropi. Tako rešitev je predlagal David Cameron, z njim pa se strinja tudi Thomas de Maizière, nemški notranji minister. Ob tem sta oba poudarila, da EU ne bi poskrbela za vse begunce, ampak bi se določila kvota. »Zelo velikodušna kvota, ki bi pomenila izpolnitev humanitarne obveznosti Evrope,« je pojasnil de Maizière.
Tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da bo rešitev begunske krize treba reševati bližje državam, iz katerih begunci prihajajo. Mnenje deli tudi naš predsednik vlade, ki je dejal, da mora EU urediti probleme na zunanjih mejah in v državah izvora ter vplivati na razmere v državah tranzita.
Razkol v EU
Če lahko pričakujemo, da bodo države EU dokaj enotne pri iskanju rešitve, kako zaustaviti val beguncev, pa je že zdaj veliko hude krvi okoli razprave, kam s 120 tisoč begunci, ki so trenutno v Grčiji, Italiji in na Madžarskem. Države Višegrajske skupine namreč zavračajo sprejem beguncev. Evropska komisija je zato predlagala "solidarnostno klavzulo" s finančnim prispevkom v vrednosti 0,002 odstotka bruto domačega proizvoda države, ki beguncev ne bo sprejela. Govori se o "mehanizmu kompenzacije". Država, ki bi zavrnila sprejem beguncev, bi za vsako osebo v zanjo predvideni kvoti morala plačati 6500 evrov.
Druga možnost, o kateri razmišljajo politiki EU, pa je, da bi lahko država pod določenimi pogoji izkoristila šestmesečni odlog izvajanja tega ukrepa. A tudi v tem primeru bi morala najprej sprejeti določen odstotek zanjo predvidene kvote beguncev, na primer 30 ali 40 odstotkov oseb.
Dokler rešitve ne bodo sprejete, pa je Slovenija še vedno varuh schengenske meje, kar je izpostavil tudi Miro Cerar. Predsednik vlade pričakuje tudi pomoč EU in po potrebi posameznih držav. Če bo situacija eskalirala, bomo namreč potrebovali tudi dodatna sredstva, saj proračunska rezerva na dolgi rok ne bo zadoščala.
