Novice Svet24

Plazovit teren pod pobočjem Nanosa je že v času nastajanja odseka gradbeni stroki povzročal preglavice, prav zato so štiripasovnico in pripadajočo infrastrukturo zasnovali tako, da kljubujeta premikanjem.

STA

Vidne poškodbe

O tem, kako dramatične so posledice vpliva plazovitega površja, se lahko prepričamo na vzporedni regionalni cesti med Podnanosom in Razdrtim. Na njej so številne luknje, vdolbine in odtrganine asfalta, saj površje vozišče spodnaša. Domačin iz Lozic, vasice pod hitro cesto, pravi, da je na lastne oči na temeljih viadukta že videl razpoke, kar lahko pomeni le eno. "Očitno strokovnjaki niso kos temu, kar se tu dogaja. Verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bodo ugotovili, da je stanje resno, in bo hitra cesta spet zaprta, če bodo sanirali,« pravi Franc in dodaja, da se čisto nič ne veseli, da bo mimo njih na regionalni cesti spet potekal promet, če bo prišlo do zaprtja hitre ceste in obvoza po vzporedni regionalni cesti.

STA

Vipavski župan pravi, da čez noč ne bo nič

Ivan Princes je medijem povedal, da se zelo na hitro prav gotovo ne bo zgodilo nič dramatičnega. Ne bo pa cesta nikoli taka kot bi morala biti in bo zahtevala nenehni nadzor in sanacije. Pravi, da bi edino resnejšo nevarnost ta trenutek lahko predstavljal potres, ki bi že tako živahnim tlem dal še več moč. 

Infrastruktura je trdna

Za pojasnila in konkretne informacije o tem, kaj se z viaduktom in hitro cesto res dogaja in kako bodo ukrepali, smo zaprosili Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). »Z rezultati projektnih raziskav je bilo ugotovljeno, da so območja gruščev in glinenih flišnih kamnin, kar je sestava tal pod cesto, v mejnem ravnovesnem stanju in so še vedno na stopnji počasnega preoblikovanja in vzpostavljanja končnega stabilnega ravnotežja,« pojasnjujejo. Dodajajo, da bo umirjanje terena trajalo bistveno dlje, kot je predvidena življenjska doba zgrajenih inženirskih objektov, zato se bo treba razmeram prilagoditi. »Za zanesljivost napovedi predvidenih geološko-geomehanskih razmer in s tem povezane ustreznosti projektnih rešitev na tem odseku je potrebno časovno daljše opazovanje,« razlagajo.

Stalen nadzor

Iz Darsove službe za odnose z javnostmi še sporočijo, da je bila gradnja, ki je občutljiva za pomike, že zasnovana tako, da je temu kos in da zaradi tega ni poškodb. »Kljub temu pa to pomeni, da zgrajeni objekti zahtevajo stalen nadzor in povečan obseg vzdrževanja, pri čemer se ne more izključiti izvedba nekaterih dodatnih stabilizacijskih ukrepov, če se bodo lokalno pokazale bolj kritične razmere, kot so bile ocenjene na podlagi rezultatov monitoringa med gradnjo odseka.«

Ob zadnjih spremljanjih dogajanja so zaznali spremembe, ki bodo zahtevale poseg na viaduktu Boršt 1. Na njem je treba postaviti sidrano pilotno steno in spremeniti lego prekladne konstrukcija v ravnovesno, kar bo dodatno zavarovalo cestno telo in stabiliziralo plazovito območje. Tudi pred viaduktom Šumljak bodo storili podobno.

Kaj pa viadukt Rebernice?

V povezavi z viaduktom Rebernice in potencialno plazovitimi drugimi lokacijami pa pojasnjujejo, da jih spremljajo z monitoringom in ukrepajo ugotovitvam primerno. »Za vse objekte se letno izdelajo poročila in izsledki, ki nakazujejo potrebe po ukrepih na posamezni lokaciji ali objektu. Kakršnikoli nadaljnji posegi bodo potrebni, bodo sledili izključno na podlagi rezultatov teh meritev in opazovanj ter posledično predlogov rešitev, ki jih verificira inženir in njegov strokovni svetovalec,« dodajajo.

A očitno, saj tega posebej ne povedo, viadukt Rebernice še ne vzbuja tolikšne skrbi, kot ji jo namenja javnost. Dars še zagotavlja, da popolnih zapor zaradi del, ki naj bi predvidoma tekla prihodnje leto, ne bo, ampak bodo te le delne, na eni in drugi strani ločeno. Če bo sreča mila in bo urejena vsa dokumentacija, bodo prihodnje leto tu začele rasti še nujno potrebne protivetrne ograje, ki bodo vozila varovale pred sunki burje.