Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem gospodarske zbornice, je predlog novega zakona neustaven in kot tak ne bi smel čez sito vladne zakonodajno-pravne službe in do obravnave v DZ.
Neustaven je prenos odgovornosti na končnega uporabnika, enostranska izbira izvajalca dimnikarske službe, omejevanje cen dimnikarskih storitev in dodatne zahteve licence za izobrazbo, je dejal.
Trenutno ima odgovornost izvajalec dimnikarske službe, predlog zakona to prenaša na uporabnika - če ta npr. pozabi poskrbeti za svojo napravo, ga lahko po Županekovih besedah doleti 200 evrov kazni.
Ena večjih ustavnih spornosti je po njegovi oceni enostranska izbira - uporabnik lahko izbira, izvajalec pa tega ne more; izvajalcu dimnikarske dejavnosti grozi 1200 evrov kazni, če tega ne stori. "Prosta izbira mora biti obojestranska," je poudaril.
Sporno je tudi omejevanje cen dimnikarskih storitev - tržno naj bi izbirali izvajalca, cena pa naj bi bila določena. "Če je dejavnost prosta, tudi cena ne more biti določena," je ocenil Županek.
Z licencami pa se slovenskega dimnikarja postavlja v neenak položaj z dimnikarji iz ostalih članic EU. Dimnikarji iz držav EU bodo namreč lahko dejavnosti izvajali v Sloveniji, saj velja prost pretok storitev, ne bodo pa potrebovali licenc, kot to velja za slovenske dimnikarje.
"Predlog je neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagamo, da se sanira zakon o varstvu okolja, ki dimnikarstvo kot obvezno gospodarsko javno službo ohranja do konca leta, in sicer na način, da se ta služba izvaja tako kot zdaj do izteka koncesij, torej še tri leta. Vmes naj se pripravi zakonodaja, ki bo primerna za izvajalca in končnega uporabnika," je še dejal Županek in poudaril, da niso proti spremembam.
Z Županekom se strinja tudi predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Simon Dovrtel. "V OZS menimo, da tak predlog pomeni ogrožanje zdravja, življenja ljudi, pomeni splošno nevarnost in zato menimo, da je treba pristopiti k spremembam, a morajo biti te načrtovane," je poudaril.
Ravno tako je izpostavil pomembnost noveliranja zakona o varstvu okolja, s katerim bi podaljšali obstoječe stanje za tri leta, vmes pa pripravili zakonodajo, ki bo "učinkovito in celovito rešila sistemsko oskrbo".
Čeprav velja direktiva o notranjem trgu, članica še vedno lahko po svoje uredi dejavnosti, ki bo v javnem interesu, je še opozoril Dovrtel, ki z uveljavitvijo predlaganega zakona pričakuje manjšo kakovost storitev.
"Javni interes dobrega zraka ali izboljševanja zraka mora biti zaščiten z obvezno javno gospodarsko službo, in ne sme biti prepuščen trgu," pa je poudaril Jorg Hodalič iz Inženirske zbornice Slovenije. Predlagani zakon je tudi po njegovem mnenju nedorečen, nedodelan in neustaven.
