Novice Svet24

Mariji iz okolice Trebnjega v letih, ko se je v našo državo naselila kriza, ni bilo postlano z rožicami. Na stara leta se ji je uspelo zaposliti le za nekaj ur na teden. A stisnila je zobe z mislijo, da ji do pokojnine manjka le še nekaj let. Dobesedno si je trgala od ust in si sama doplačevala pokojninsko dobo. Leta 2012 se je vlada končno odločila izvesti pokojninsko reformo, toda zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prinesel tudi spremembo, ki je Marijo pahnila na rob obupa.

Mediaspeed

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, je julija vložila pobudo za oceno ustavnosti.

Denar skozi okno

Leta, ki jih je dokupila, so praktično ničvredna. Res je, da se štejejo v pokojninsko dobo, a hkrati bo morala zaradi dokupljenih let delati do višje starosti. V njenem konkretnem primeru: namesto do 59. leta, ki ga je dopolnila lani, vse do 63. leta. Če bi se odločila v pokoj oditi prej, bi ji pripadala nižja pokojnina, saj bi morala plačati maluse, za vsako leto, ki ga je dokupila, bi se ji pokojnina znižala za 0,3 odstotka; na prvi pogled malo, a zanjo je to celo bogastvo. »Počutim se, kot da sem denar metala skozi okno. Mislim, da mi država tega denarja ne bi smela kar vzeti. Jaz sem leta kupila in so moja,« nam potarna v telefonskem pogovoru.

Prizadeti Slovenci

Marija v svojem razmišljanju ni osamljena. Zakon je prizadel na tisoče Slovencev, ki so pravico poskušali poiskati na ustavnem sodišču že leta 2013. A tam so jih zavrnili z bizarno razlago. Če jo poenostavimo, so jim razložili, da dokler prizadeti z zakonom v rokah nimajo odločbe o upokojitvi na podlagi novega zakona, sodišče za zadevo ni pristojno. Kar pomeni, da bi prizadeti morali tvegati, podati odpovedi delovnega razmerja in upati, da jim bo sreča na ustavnem sodišču naklonjena.

Ker v današnjih negotovih časih ni nihče tako naiven in ker je za preživetje pomemben vsak evro, so se prizadeti raje odločili obdržati zaposlitve in oddelati še tista leta, za katera so v resnici plačali. A zadeva je na njihovo srečo ponovno romala na ustavno sodišče, saj je pritožbo v njihovem imenu najprej vložila Zveza svobodnih sindikatov, letos meseca julija pa še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Ustavno sodišče

Trenutno je na ustavnem sodišču kar 17 zahtev za oceno ustavnosti ZPIZ-2, od tega jih je šest povezanih z dokupom pokojninske dobe. Ko smo se pogovarjali z enim od ljubljanskih odvetnikov, ki se z novim pokojninskim zakonom po dolžnosti srečuje vsak dan, nam je razložil, da ni težava v tem, da zakon določa, da se dokupljena doba ne upošteva, problem je, ker to določa za nazaj, za ljudi, ki so leta dokupili po določilih drugega zakona in verjeli, da so s tem pridobili določene pravice, te pa so jim zdaj odvzete oziroma so spremenjene in zmanjšane.

Na ustavnem sodišču je trenutno kar 17 pobud za oceno ustavnosti ZPIZ-2.

Ko nam je odvetnik pojasnjeval, kako si lahko tisti, ki so leta doplačevali, izračunajo, koliko let morajo še delati oziroma koliko nižja bo njihova pokojnina, se nam je popolnoma spontano pojavilo vprašanje: »Le kdo si lahko izmisli kaj tako zapletenega?« Odvetnikov odgovor je bil preprost: »Saj vidite, kdo piše zakone. Nekdo, ki nima nikakršnega stika z resničnim življenjem. Zato pa dobite tako zmedo.«